Jedro

Odnos med teto in nečaki je po naravi drugačen od odnosa med starši in otroki. Zato z vidika pravice do družinskega življenja, ki jo varuje 8. člen EKČP, na splošno zahteva manjšo zaščito.

Država, ki je otroke staršem odvzela in jih namestila v zavod oziroma rejniško družino, ima dolžnost, da takoj, ko je to izvedljivo, zagotovi pogoje za združitev družine. Koristnost stikov otrok z drugimi osebami, ki niso starši, je potrebno zato presojati v luči izrečenih ukrepov za varstvo koristi otrok.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tri mladoletne deklice in mladoletni deček, ki so udeleženci tega postopka, so bili v letu 2022 začasno odvzeti staršema.¹ Po odvzemu sta bili starejši deklici začasno nameščeni v Mladinskem domu A., mlajša dva otroka pa v rejniško družino. V ločenem postopku se zoper starša, ki imata v tem postopku položaj nasprotnih udeležencev, vodi postopek spremembe izrečenega ukrepa trajnejšega značaja. Mati ima z otroki stike. Oče otrok se je z mamo razšel. Sedaj je na prestajanju šestletne zaporne kazni² , prej pa je živel kot brezdomec. Z otroki, s katerimi že od konca leta 2021 nima stikov, si ne želi stikov v zaporu.³

2.Predlagateljica je teta mladoletnih otrok (očetova sestra). V ločenem nepravdnem postopku se poteguje za rejništvo vseh štirih nečakov. V tej zadevi se obravnava njen predlog za določitev stikov z nečaki, ki ga je vložila 3. 9. 2022.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, (I.) da stiki A. B. in B. B. s teto potekajo: (-) vsak prvi vikend v mesecu od sobote od 10.00 ure do nedelje popoldne, ko se dekleti vrneta v Mladinski dom A. oziroma, kadar se ne vračata v mladinski dom do 19.00 ure, ko se vrneta domov; (-) vsak tretji petek v mesecu popoldne od 15.00 do 19.00 ure; (-) deset dni strnjeno v času poletnih počitnic, sicer pa stiki v času poletnih počitnic, razen, ko dekleti strnjeno preživljata daljši čas počitnikovanja z materjo, potekajo kot je določeno za čas med vikendi; o tem, v katerem terminu se strnjeni stik v času poletnih počitnic izvede in redni stiki ne izvajajo, se predlagateljica in mati dogovorita najkasneje do 1. 6. v vsakem tekočem letu, pri tem pa v letu 2025 prva svoj termin izbira predlagateljica, naslednje leto (2026) prva svoj termin izbere mati in naslednja leta tako izmenjaje dalje; (-) po telefonu preko avdio ali video klica ob torkih, četrtkih in nedeljah med 17:30 in 18:30 uro. (II.) Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače (več stikov z A. B. in B. B. ter stike tudi z C. B. in D. B.) je zavrnilo. (III.) Glede stroškov je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka.

4.V pravočasni pritožbi predlagateljica uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Glede odločitve o stikih z C. B. in D. B. izpostavlja, da prvostopno sodišče ni odgovorilo na dilemo, zakaj bi občasni stiki otrok z njo (npr. en ali dva dni na mesec) porušili dnevno rutino in ogrozili stabilnost novega okolja. Obiski sorodstva so nekaj, kar otroka prej razveseli kot razburi. Ni nobenega dokaza, da bi s kakršnimkoli stikom v preteklosti slabo vplivala na otroka. Če ima zelo pozitiven vpliv na starejša dva otroka, je absurdno a priori šteti, da bo s svojim obiskom negativno vplivala na mlajša otroka. Očitno rejniki ne opravljajo dobro svojega dela. V treh letih, kolikor traja ta postopek, bi bil že čas, da bi otroka napredovala do te mere, da obisk tete ne bi povsem porušil njunega notranjega miru. Starejši deklici nista bili nikoli vprašani o stikih med teto in mlajšima otrokoma. Teti poročata, da jo mlajša dva otroka pogrešata, da komaj čakata, da se srečajo in da ne razumeta, zakaj je ne smeta videti. To je logično, saj so pred odhodom v rejniško družino veliko časa preživeli skupaj in se je z vsemi štirimi veliko ukvarjala. Ne drži ugotovitev sodišča, da z mlajšima otrokoma ni uspela razviti tesnejšega odnosa. Z občasnimi stiki bi tudi omogočila stik vseh štirih sorojencev, saj si starejši deklici želita, da bi več časa prebili skupaj. Ne drži, da naj bi se predlagateljica slabo razumela z mamino družino in da je posledično delovala razdiralno ter za otroke moteče. Komunikacija med predlagateljico in mamo otrok poteka nemoteno. Mati otrok ne izjavlja, da bi bilo sodelovanje tete razdiralno ali moteče. To so zgolj očitki CSD, katerega mnenje je v tem smislu izredno pristransko, morda motivirano z interesi rejniške družine. Ravno to, da si predlagateljica želi biti rejnica otrok, je morda tisti konflikt interesov, ki ga izpostavlja sodišče. Presenečena je nad trditvijo, da naj bi imel C. B. težave z duševnim zdravjem. V obdobju pred odhodom v rejniško družino je bilo mogoče zaznati malo hiperaktivnosti, ki pa jo je predlagateljica uspešno reševala z različnimi aktivnostmi, tudi s športom. Če je sedaj drugače, je to verjetno posledica odhoda iz domačega okolja v nepoznano rejniško družino ter menjave rejniške družine. Če na C. B. to ni dobro vplivalo, bi bilo bolje, če bi ostal pri njej. Stik z mlajšima otrokoma bi ohranjal njun občutek ter povezanost s celotno družino, ne le s predlagateljico ampak tudi z babico in sorojenkama. Za otroke je škodljivo, če se jih izolira in če se morebitne težave (CSD ne izpostavlja nobenih psihičnih težav, ki bi ovirali stike) rešujejo z izolacijo.

Prvostopno sodišče glede stikov s starejšima deklicama ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo, kar je predlagateljica predlagala "več ali drugače". Ni pojasnjeno, zakaj v času zimskih, jesenskih in prvomajskih počitnic deklici ne bi preživeli s predlagateljico vsaj nekaj dni v kosu. Zgolj predlagateljica je tista, ki deklicama nudi aktivno preživljanje prostega časa, kar se še posebej izraža v času počitnic. Pri materi sta deklici več ali manj doma. V domu nista deležni izletov na morje, v hribe itd., temveč bolj nadzora in pomoči pri šolanju. Sodišče je premalo upoštevalo željo deklic, da si želita več časa preživeti s teto, s katero se imata lepo. Pri njej opravljata tudi šolske obveznosti, kar pri materi (še) ne počneta. Nudi jima bolj strukturirano okolje. Upoštevaje poročilo kolizijskega skrbnika ne razume, zakaj se stiki ne izvedejo v večjem obsegu v času poletnih počitnic in še posebej med enotedenskimi šolskimi počitnicami. Za deklici je zelo koristno, da imata aktivne počitnice. Ne sme se spregledati, da jima tega njuna starša v tem trenutku ne moreta zagotoviti.

Na koncu še poudarja, da nima namena nadomestiti matere otrok. Sporno se ji vseeno zdi, da ima mati vselej prednost in da je zato treba preferirati stike z materjo. Ta primer ni običajen. V treh letih sodišče še ni spremenilo mnenja, da bi otroci že lahko živeli z mamo. Preferiranje matere je lahko nevarno, če se ob tem pozabi na interese otrok, ki svoje želje jasno izražata. Sprašuje se, če je res v interesu otrok, da se še pet let preferira mamo, ki ni sposobna skrbeti za otroke in da se otroke tako za nadaljnjih pet let prikrajša zgolj iz razloga, da se materi da vedno znova druga priložnost. In če mati še pet let ne bo nič bolj sposobna, bodo vrstniki v tem času preživljali aktivne počitnice, konkretna otroka pa bosta morala za ceno njunih interesov biti doma z mamo le zato, ker se mama napram teti preferira.

5.Kolizijski skrbnik otrok in prva nasprotna udeleženka (mati) se v odgovorih na pritožbo zavzemata za zavrnitev. V obeh odgovorih so priglašeni stroški.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pogoji, ki so predpisani za zaščito stikov med teto in nečaki, so po prvem odstavku 142. člena DZ⁴ korist otroka, družinska povezanost in osebna navezanost otroka.⁵ Ker je odnos med teto in nečaki po naravi drugačen od odnosa med starši in otroki, z vidika pravice do družinskega življenja, ki jo varuje 8. člen EKČP⁶ , na splošno zahteva manjšo zaščito.⁷ V primeru, da so vsi pogoji za stike izpolnjeni, mora izrečeni ukrep omogočati, da se vez med otrokom in osebo, ki ni njegov starš, normalno razvija.⁸ Oseba mora pri pogostosti in načinu izvajanja stikov svoje interese podrediti interesu po zagotovitvi največje koristi mladoletnih otrok.⁹

8.Subjektivna ocena pritožbe, da je izpodbijani odločitvi botrovalo večletno preferiranje mame otrok, negativno ravnanje predlagateljice ter neprimeren predlagateljičin odnos do mame otrok in rejnikov, je v popolnem nasprotju z dejanskimi ugotovitvami prvostopnega sodišča, na katerih temelji izpodbijana odločitev o stikih. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da na izrečeni ukrep v predmetni zadevi vplivajo izjemne okoliščine, in sicer preteklo zanemarjanje otrok s strani staršev, odvzem otrok staršema ter ločena namestitev otrok (dva otroka v zavod, dva pa v rejniško družino). Država, ki je s svojim ukrepanjem posegla v starševsko skrb in otroke namestila v zavod oziroma v rejniško družino, ima namreč dolžnost, da takoj, ko je to izvedljivo, zagotovi pogoje za združitev družine¹⁰ . Še toliko bolj to velja za primere, ko okoliščine kažejo, da bi bila lahko združitev družine dejansko izvedljiva. V obravnavanem primeru se ta možnost nakazuje, saj se pri mami kaže določen napredek v smeri opolnomočenja njene starševske vloge. Oče, ki ima prav tako možnost opravljanja svoje starševske vloge iz zapora¹¹ , je v tem postopku sodeloval. Ker je potrebno torej stalno spremljanje potrebnosti izrečenih ukrepov in njihove koristnosti za otroke, je potrebno tudi koristnost stikov drugih oseb z otroci presojati v luči teh ukrepov.

9.V okviru ugotavljanja, kaj je v največjo korist otrok, je sodišče prve stopnje upoštevalo osebne potrebe vsakega od otrok, njihovo starost, razvoj in razvojne potrebe, mnenji starejših dveh deklic, kakovost in stabilnost odnosov (starša - otroci, starejši deklici - mlajša otroka, predlagateljica - otroci, predlagateljica - mama ter oče), navezanost otrok na predlagateljico, navezanost mlajših dveh otrok na prejšnjo in zdajšnjo rejniško družino, vezi in odnose starejših dveh deklic v zavodu, funkcioniranje otrok v šoli in vrtcu, vpliv sprememb v bivalnem okolju, pomen stabilnega okolja, možnosti okolja, v katerem se lahko zagotavlja zdrav razvoj otrok, pripravljenost in sposobnost skrbeti za otroke, pripravljenost spoštovati potrebe otrok in stike otrok z drugimi, krajevne in časovne možnosti, ob katerih se stiki lahko izvedejo ter varnost izvedbe.

10.Razlogi sklepa o obsegu stikov, ki so deklicama v korist, implicirajo odgovor na vprašanje, zakaj ni moč določiti večjega obsega stikov. Predlagateljici tako omogočajo pravico do pritožbe, pritožbenemu sodišču pa tudi kontrolo sklepa. Zato uveljavljana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP¹² ni podana.

11.Pritožbena trditev o dolgotrajnosti postopka sama po sebi ne pomeni kakšne kršitve ali nepravilnosti. Postopek mora biti namreč res hiter, vendar mora biti hkrati tudi učinkovit, ne sme škodovati otroku in mora preprečevati dodatno travmo. Kakšnih bistvenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo moč sklepati, da ta postopek ni otrokom prijazen¹³ , pritožba ne navaja, pa tudi iz podatkov spisa kaj takega ne izhaja. Stike s starejšima deklicama je bilo potrebno postopoma uvajati, ker sta jih deklici sprva zavračali. Na strani mlajših dveh otrok pa so bile in so še ovire za stike, o čemer bo govora v nadaljevanju.

12.Jasno je, da se mami nudi podpora in strokovna pomoč, saj je potrebno odpraviti vzroke, zaradi katerih so ji bili otroci odvzeti. Glede na obstoj možnosti vrnitve otrok, je ključno, da se vezi med mamo in otroci ne le ohranjajo ampak predvsem nadgrajujejo. Ne gre torej za nikakršno preferiranje mame napram teti kot postopanje pristojnih institucij vidi pritožba.

13.Pravica otroka do mnenja je posebej zagotovljena¹⁴ , vendar ni absolutno zavezujoča, saj je glavno vodilo pri vseh dejavnostih in odločitvah v zvezi z otroki največja korist otroka¹⁵ . Sodišče mora tako zaščititi otrokove interese tudi v primeru, ko zaščita morebiti ni v skladu z otrokovimi željami.

14.Stališča predlagateljice o koristnosti in potrebnosti (večjega obsega) stikov nimajo podlage v strokovnih mnenjih centra za socialno delo. S stališči in željami predlagateljice se ne strinjata niti skrbnik otrok niti mati. Glede na to, da slednja oporeka zgolj večjemu obsegu stikov, velja izpostaviti, da mati prepoznava koristnost časa, ki ga starejši deklici prebijeta s teto, vendar se zaveda tudi pomembnosti časa, ki je njej na voljo za stike z otroci in ukvarjanje z njimi.

15.Napačna je trditev pritožbe, da je zavrnitev zahtevanega obsega stikov z nečaki odraz predlagateljičinega potegovanja za rejništvo. V dani zadevi ne gre za rejništvo. Odločitev o rejništvu je le ena od faz v postopku reintegracije otrok, ki traja toliko časa, dokler se ne odpravi razlog ogroženosti, torej dokler niso izpolnjeni pogoji za vrnitev otrok staršem. Stiki odvzetih otrok s sorodniki namreč lahko koristijo tudi združitvi družine, saj je navezanost otrok na sorodnike eden od dejavnikov, na podlagi katerega otroci dobijo občutek pripadnosti svoji družini ter dojamejo svojo identiteto. Zato obravnavana odločitev o stikih s teto izhaja iz možnosti združitve družine, ne pa iz pretendentstva za rejništvo.

16.Sodišče prve stopnje je pod 28. točko obrazložitve ugotovilo, da bi predlagateljica očitke, kakršne v zvezi s starejšima deklicama usmerja napram mami, lahko usmerjala tudi napram rejnikoma ter na ta način ogrožala stabilnost otrok oziroma bi otroke dodatno obremenjevala. Obstoj takšne možnosti pritožba s svojimi navedbami potrjuje - na primer, da rejnika ne opravljata dobro svojega dela, ker mlajša otroka še nista pripravljena na stike s sorodniki, ali pa z na pamet navrženo pripombo glede C. B. hiperaktivnosti, ki naj bi jo predlagateljica znala obvladovati, rejnika pa ne.

17.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica nima stikov z mlajšima otrokoma že vsaj od odvzema otrok dalje. Ker sta bila v času odvzema mlajša otroka stara dve oziroma štiri leta in predlagateljice niti ne omenjata, je presodilo, da na teto nista osebno navezana. S trditvami o druženju z otrokoma pred odvzemom ter o poročanju starejših deklic, da mlajša otroka komaj čakata, da srečata teto, pravilnosti te ugotovitve pritožba ne more izpodbiti. V sedanji situaciji, ko mlajša otroka osvajata rutino v novi rejniški družini, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo še, da mlajšima otrokoma v sedanjih izjemnih okoliščinah (selitev z novo rejniško družino, pri dečku vedenjska specifika, vzgojna zahtevnost, močenje, vstop v šolo, pri deklici nov vrtec) določitev stikov s teto ne bi bila v korist. Je pa že sodišče prve stopnje pojasnilo, da ta odločitev ne pomeni, da stikov z mlajšima otrokoma v prihodnje ne bi bilo moč (postopoma) vzpostaviti.

18.Za stike z mlajšima otrokoma pogoji za stike torej niso izpolnjeni. Stiki s starejšima deklicama pa niso določeni pod razumno mero, potrebno za ohranitev normalnega odnosa med teto in nečakinjama. Izpodbijana odločitev se tako ob prvostopnih ugotovitvah o največji koristi otrok izkaže tudi za materialnopravno pravilno (142. člen DZ).

19.Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in prvostopni sklep potrditi (3. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

20.Stroške, nastale v zvezi s tem pritožbenim postopkom, nosi vsak udeleženec sam (prvi odstavek 165. člena ZPP in 101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1Starejši deklici A. B. in B. B. sta bili v času izdaje izpodbijanega sklepa stari 12 in 11 let, mlajša dva, deček C. B. in deklica D. B., pa 7 in 5 let.

2Pred nastopom te kazni je bil v priporu od 28. 11. 2023.

3Povzeto iz njegove izpovedbe na naroku dne 15. 5. 2024 (v spisu na listovni št. 357 - 359).

4Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17.

5Iz odločb Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da je ključna presoja največje otrokove koristi (glej K. in T. proti Finski (VS), št. 25702/94, 154. točka obrazložitve; Q in R proti Sloveniji, št. 19938/20, 95. točka obrazložitve).

6Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS, št. 33/1994.

7To prepoznava tudi Konvencija Sveta Evrope o otrokovih stikih (Convention on Contact concerning Children - ETS192), ki državam nalaga, da primarno zaščitijo stike otroka s starši, z drugimi osebami pa le, če so otroku v korist.

8Primerjaj sklep Evropskega sodišča za človekove pravice Kruškić proti Hrvaški, št. 10410/13, 110. do 112. točka obrazložitve.

9Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-677/19 z dne 12. 3. 2020, 38. točka obrazložitve.

10Primerjaj sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice Strand Lobben in drugi proti Norveški (VS), št. 37283/13, 205. točka obrazložitve; Eriksson proti Švedski, št. 11373/85, 71. točka obrazložitve.

11Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope o otrocih staršev, ki so v zaporu (Recommendation CM/Rec(2018)5 concerning children with imprisoned parents, 4.4.2018)

12Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), Uradni list RS, št. 16/19.

13Primerjaj Smernice Odbora ministrov Sveta Evrope o otrokom prijaznem pravosodju (Guidelines on child-friendly justice, 17. 11. 2010)

1412. člen Konvencije o otrokovih pravicah, 142. člen DZ.

153. člen Konvencije o otrokovih pravicah, 7. člen DZ.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 142, 142/1

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.