Jedro

Premoženjskopravni zahtevek, katerega višina je v kazenskem postopku ugotovljena, se vselej nerazdelno naloži v plačilo obdolženim, saj je razumno in izkustveno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.

Izrek

I. Pritožbi pooblaščenca oškodovanca M. d.o.o. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbah o premoženjskopravnih zahtevkih spremeni tako, da pravilno glasi: Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku so obdolženi A. A., B. B. in C. C. dolžni nerazdelno povrniti premoženjskopravni zahtevek oškodovani M. d.o.o. v višini 23.598,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 12. 2015 dalje in obdolženi B. B. mora povrniti premoženjskopravni zahtevek družbi M. d.o.o. v višini 10.770,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17. 12. 2015 dalje.

II. Obdolžence se oprosti plačila sodne takse, dolžni pa so nerazdelno povrniti stroške oškodovanca in njegovega pooblaščenca.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je obdolžena A. A. in C. C. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in obdolženemu A. A. določilo kazen eno leto in štiri mesece zapora, ki jo bo v skladu s tretjim odstavkom 86. člena KZ-1 prestajal na polodprtem oddelku Zavoda, na podlagi prvega odstavka 55. člena in določbe 53. člena KZ-1 je sodišče obdolženemu A. A. ob upoštevanju izrečene kazni eno leto in tri mesece zapora s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 15347/2019 z dne 20. 5. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 15347/2019 z dne 22. 10. 2019 in upoštevaje enotno kazen tri leta in devet mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 48053/2018 z dne 10. 6. 2019 ter upoštevaje kazen eno leto in štiri mesece zapora izrečeno po tej sodbi, kar vse se šteje kot določeno, izreklo enotno kazen šest let in en mesec zapora. Na podlagi prvega odstavka 55. člena KZ-1 in prvega odstavka 56. člena KZ-1 se obdolženemu A. A. v izrečeno enotno kazen všteje del že prestane kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 48053/2018 z dne 10. 6. 2019, od 5. 2. 2020 dalje in čas odvzema prostosti in hišnega pripora od 5. 1. 2016 do 15. 6. 2016 ter delno prestane kazni od 11.25 ure dne 30. 3. 2018 dalje po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 15022/2018 z dne 28. 8. 2018. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče obdolženega A. A. oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, naložilo pa mu je plačilo stroškov oškodovanca in njegovega pooblaščenca iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom. Obdolženemu B. B. je sodišče prve stopnje izreklo kazen eno leto in enajst mesecev zapora, ki se bo v skladu z osmim odstavkom 86. člena KZ-1 izvršila tako, da bo obsojeni B. B. namesto kazni zapora opravil 1.380 ur dela v splošno korist, v roku dveh let od izvršljivosti sodbe in sicer tako, da se obseg dela določi, tako da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Če obsojeni del in nalog ne bo izpolnjeval, se izrečena kazen izvrši. V skladu z določbo desetega odstavka 86. člena KZ-1 izvršitev kazni z delom v splošno korist nadzira pristojna Služba za probacijo. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je sodišče obdolženega B. B. oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, naložilo pa mu je plačilo stroškov oškodovanca in njegovega pooblaščenca iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o katerih bo odločilo s posebnim sklepom. Obdolženemu C. C. je sodišče prve stopnje izreklo kazen eno leto in dva meseca zapora, ki se bo v skladu z osmim odstavkom 86. člena KZ-1 izvršila tako, da bo obdolženi C. C. namesto kazni zapora opravil 840 ur dela v splošno korist, v roku dveh let od izvršljivosti sodbe, in sicer tako, da se obseg dela določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Če obsojeni del in nalog ne bo izpolnjeval, se izrečena kazen zapora izvrši, po določbi desetega odstavka 86. člena KZ-1 izvršitev kazni z delom v splošno korist nadzira pristojna Služba za probacijo. Sodišče je obdolženega C. C. na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, naložilo pa mu je plačilo stroškov oškodovanca in njegovega pooblaščenca iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o katerih bo odločilo s posebnim sklepom.

Z napadenim delom sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP obdolženemu A. A. naložilo povrnitev premoženjskopravnega zahtevka oškodovani družbi M. d.o.o. v višini 3.788,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 12. 2015 dalje, kar znaša sorazmerni del povzročene škode oškodovancu, v preostanku pa je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom zoper obdolženega A. A. napotilo na pravdo. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je sodišče prve stopnje obdolženemu B. B. naložilo povrnitev premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu M. d.o.o. in sicer v višini 3.788,09 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 12. 2015 dalje in v višini 1.649,39 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 12. 2015 dalje, kar vse znaša sorazmerni del povzročene škode oškodovancu, v preostanku pa je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom priglašenem zoper obdolženega B. B. napotilo na pravdo.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil pooblaščenec oškodovane družbe M. d.o.o. v delu, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da obdolžencem naloži nerazdelno plačilo priglašenega premoženjskopravnega zahtevka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi oziroma napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4. Bistvo pritožbe pooblaščenca je v trditvi, da je odločitev sodišča prve stopnje glede premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca nepravilna. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da je oškodovancu s kaznivim dejanjem z dne 8. 12. 2015 nastala škoda v višini 22.728,56 EUR, s kaznivim dejanjem z dne 17. 12. 2015 pa škoda v višini 9.899,97 EUR, za kar so bili obdolženi tudi spoznani za krive, saj jih je sodišče prve stopnje z napadeno sodbo obsodilo na podlagi priznanja krivde oziroma sklenitve sporazuma za priznanje krivde za kazniva dejanja, kot so opisana v izreku sodbe, torej vključno z višino povzročene škode oškodovancu. Obdolženci pa zoper višino povzročene škode niso imeli ugovorov, zato ni obstajala nobena ovira za to, da bi sodišče prve stopnje obdolžencem nerazdelno naložilo plačilo nastale škode, na kar pravilno opozarja pritožba. Zato so zaključki sodišča prve stopnje, ki ni postopalo v skladu z zakonsko predpisano solidarno odgovornostjo več povzročiteljev za nastalo škodo, nepravilni, saj ni imelo nobene zakonske podlage, da je nastalo premoženjsko škodo delilo s številom obdolžencev, na kar opozarja pritožba. Pritožbeno sodišče takšnim navedbam pritožnika pritrjuje, saj se premoženjskopravni zahtevek, katerega višina je v kazenskem postopku ugotovljena, vselej nerazdelno naloži v plačilo obdolženim, saj je razumno in izkustveno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.

5. Zato je pritrditi pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje uveljavljani premoženjskopravni zahtevek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi naložiti nerazdelno v plačilo vsem trem obdolžencem kot sostorilcem kaznivega dejanja z dne 8. 12. 2015, obdolženemu B. B. pa za kaznivo dejanje z dne 17. 12. 2015. 6. Pritožbeno sodišče pa tudi soglaša s pritožbo, ki sodišču prve stopnje očita, da ni ravnalo pravilno, ker oškodovancu ni priznalo škode, ki mu je nastala v zvezi s kaznivima dejanjema, in sicer s kaznivim dejanjem z dne 8. 12. 2015 870,28 EUR, v zvezi s kaznivim dejanjem z dne 17. 12. 2015 pa 871,53 EUR, kar vse predstavlja strošek za popravilo poškodovanih vrat. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa, je oškodovanec priglasil stroške povzročene škode s svojo vlogo z dne 18. 8. 2020, kateri je priložil tudi račune.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenca ugodilo in napadeno sodbo glede premoženjskopravnih zahtevkov spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Odtujenim predmetom glede dejanja z dne 8. 12. 2015 v višini 22.728,56 EUR je prištelo še popravilo vrat, ki so jih obdolženi pri storitvi kaznivega dejanja poškodovali in sicer v višini 870,28 EUR, tako da skupna višina premoženjskopravnega zahtevka za dejanje z dne 8. 12. 2015, znaša 23.598,84 EUR, za kaznivo dejanje z dne 17. 12. 2015 pa so stroški popravila vrat znašali 871,53 EUR, tako da skupna višina premoženjskopravnega zahtevka za dejanje z dne 17. 12. 2015 znaša 10.770,80 EUR. Navedeno uveljavlja tudi pritožnik v pritožbi, zato mu je pritožbeno sodišče pritrdilo, saj je ocenilo, da so za odločitev o višini premoženjskopravnega zahtevka, kot ga uveljavlja pritožnik, podani vsi pogoji.

8. Glede na navedeno in ker je odločitev sodišča prve stopnje glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku nepravilna oziroma je sodišče prve stopnje v tem delu dejansko stanje ugotovilo zmotno, kot to izhaja tudi iz pritožbe pooblaščenca, je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu napadene sodbe po členu 383/I ZKP ni zasledilo kršitev, pritožbi ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

9. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka (člen 95/IV ZKP), povračilo stroškov oškodovanca in njegovega pooblaščenca pa je bilo v skladu z 8. točko drugega odstavka 92. člena ZKP naložiti nerazdelno v plačilo obdolžencem.