Jedro

S posegom v lastninsko pravico gre tudi za premoženjski interes, ki praviloma pomeni, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni oziroma socialnoekonomski položaj. Tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pozvan, da se o tem izjavi, je pa to storil v tožbi, kjer je razloge za vložitev tožbe še podrobneje opisal.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 210/2019-9 z dne 5. 4. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč kot neutemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper A.A. zaradi odstranitve ograje, smrek in betonske sohe ter za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v tem postopku. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik lastnik parcel. št. 618/3 in 619/3, obe k.o. ..., A.A., zoper katero želi vložiti predmetno tožbo, pa je lastnica sosednjih parc. št. 618/2 in 619/3, obe k.o. ... Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da sta prosilčevi parceli po namenski rabi ovrednoteni kot kmetijsko zemljišče, zoper A.A. pa želi vložiti tožbo zaradi odstranitve ograje, smrek in betonske sohe na tem kmetijskem zemljišču. Glede na to organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena, ker izid zadeve ne bo vplival na prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ker pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino ni življenjskega pomena, prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Glede na obrazloženo je organ za brezplačno pravno pomoč s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. 2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnjuje, da z ženo B.B. živi v manjši stanovanjski hiši, ta pa je, poleg prej navedenih zemljišč, vse njuno premoženje. Z ženo sta prejemnika skromne pokojnine v višini 200,00 oziroma 530,00 EUR. Zaradi nizkih dohodkov gojita kokoši in prašiče, ki jih imata nato za zakol ter si na ta način pridelata nekoliko hrane. Na tožnikovih parc. št. 618/3 in 619/3, obe k.o. ..., ki sta obe v naravi njiva, ima A.A. na enem delu ograjo, smreke in betonsko soho, zato tožnik svojih nepremičnin ne more v celoti uporabljati in obdelovati. Glede na to mu nastaja škoda v obliki izpada pridelka koruze in krompirja, vse to pa močno in v veliki meri vpliva na njegov osebni in socialno ekonomski položaj. Razen tega mu nemoteno uporabo lastnine zagotavlja tudi Ustava RS. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

6. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te okoliščine in dejstva primeroma opredeljuje 24. člen ZBPP, kot je navedeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi pa je relevantna določba druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7. Pri presoji objektivnega pogoja je torej treba izhajati iz dejstev in okoliščin konkretne zadeve, za katero prosilec želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri tem pa je treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP).

8. Tožnik navaja, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zaradi posega v svojo lastninsko pravico in za zastopanje v tem postopku. Pravico do zasebne lastnine zagotavlja Ustava RS (33. člen), sicer pa je varstvo lastninske pravice urejeno v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ). Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (92. člen SPZ) oziroma zahteva, da vznemirjanje njegove lastninske pravice preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, če kdo lastnika vznemirja drugače in ne z odvzemom stvari (99. člen SPZ).

9. Po presoji sodišča je s trditveno podlago o relevantnih okoliščinah in z zgoraj citiranimi določbami SPZ tožnikov pravni interes za vložitev tožbe zaradi varstva lastninske pravice izkazan ter sprožitvi pravdnega postopka na tej podlagi ni mogoče odreči razumnosti. S posegom v lastninsko pravico gre tudi za premoženjski interes, ki praviloma pomeni, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni oziroma socialnoekonomski položaj. Tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pozvan, da se o tem izjavi, je pa to storil v tožbi, kjer je razloge za vložitev tožbe še podrobneje opisal. 10. Glede na zgoraj navedene dejanske okoliščine je zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da zadeva ni pomembna za tožnikov osebni in socialnoekonomski položaj napačen, s tem pa je bila pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljena določba 24. člena ZBPP, zato je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 € (in ne 370,00 € kot navaja tožeča stranka v tožbi), ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

12. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).