Jedro

Pri razlagi pomena in učinkov določb pisne pogodbe gre za pravno vprašanje, pri ugotavljanju izražene pogodbene volje strank oziroma vsebine ustne pogodbe pa za dejansko vprašanje. Tako je ugotavljanje, ali je bil dogovor sklenjen oziroma kakšna je bila vsebina dogovora (kaj sta pogodbeni stranki z njim zasledovali), dejansko zaključevanje, ki pa ni predmet revizijskega preizkusa.

Izrek

1. Revizija se zavrne. 2. Tožeča stranka sama krije stroške revizije. 3. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 592.600,00 SIT stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2004 do plačila.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju (sodišče prve stopnje) je zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 27.11.1995, opr. št. I-Ig 783/95-2, v 1. točki izreka razveljavilo za 1,212.167,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1995 dalje in pravdni postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka odločbe z dne 17.6.1999, opr. št. II Pg 168/96-28). Sicer pa je ugodilo ugovoru (pomanjkanja) pasivne legitimacije (II.1. točka izreka) ter navedeni sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo za 250,517.978,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1995 dalje, v 3. točki izreka pa za 220.380,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.11.1995 dalje, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II.2. točka izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 927.128,20 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1999 do plačila, medtem ko naj bi tožena stranka sama nosila svoje pravdne stroške (II.3. točka izreka v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 18.8.1999, opr. št. II Pg 168/96-31). Vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) ugodilo pritožbi tožeče stranke, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek izreka sklepa z dne 15.11.2000, opr. št. I Cpg 1192/99), pri čemer naj bi bili pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški (drugi odstavek izreka).

Sodišče prve stopnje je tudi v ponovljenem postopku (po dopolnjenem dokaznem postopku) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 27.11.1995, opr. št. I-Ig 783/95-2, v 1. točki izreka razveljavilo za 250,517.978,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1995 dalje, v 3. točki izreka pa za 220.380,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.11.1995 dalje, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (prvi odstavek izreka sodbe z dne 29.1.2001, opr. št. II Pg 235/2000-46). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 1,830.620,50 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2001 do plačila, medtem ko naj bi tožena stranka sama nosila svoje pravdne stroške (drugi odstavek izreka). Sodišče druge stopnje pa je tokrat pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (prvi odstavek izreka sodbe z dne 26.3.2003, opr. št. I Cpg 268/2001), pri čemer naj bi tožeča stranka sama nosila stroške pritožbe (drugi odstavek izreka).

Tožeča stranka je (dne 28.5.2003) proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo. Uveljavljala je revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, (smiselno) pa predlagala spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Pri tem je priglasila stroške revizije.

Revizija je bila vročena toženi stranki in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka je nanjo odgovorila (dne 7.7.2003). Kot neutemeljene je prerekala revizijske razloge, predlagala pa potrditev izpodbijane sodbe. Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva sodne odločbe do plačila.

Iz podatkov sodnega registra (matična številka: 5425077, vložna številka: 10968400) nadalje izhaja, da je bila tožeča stranka na predlog likvidacijskega upravitelja in na podlagi sklepa skupščine (z dne 22.3.2004) dne 22.6.2004 izbrisana iz sodnega registra. Iz drugega odstavka 3. člena Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPSRD), ki je začel veljati dne 7.5.2004, pa izhaja, da je D.S.U. družba za svetovanje in upravljanje d.o.o. pravna naslednica Slovenske razvojne družbe d.d. - v likvidaciji (v vseh pravdnih in drugih postopkih, v katerih je bila Slovenska razvojna družba stranka v postopku). Ker so bila pred tem v revizijskem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, izbris Slovenske razvojne družbe d.d. - v likvidaciji ni bil ovira za izdajo odločbe revizijskega sodišča (dne 7.9.2004).

Revizija ni utemeljena.

(1) Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila v tem, da se je sodišče (druge stopnje) v izpodbijani sodbi oprlo na Pogodbo (o kapitalizaciji) med Občino ... (Izvršni svet) in Republiko Slovenijo (Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo), ki se kot dokaz ne nahaja v spisu niti se tožena stranka nanjo ni sklicevala. Gre za pogodbo, določbe katere je v zapisniku (o kontroli izkazovanja vloge Republike Slovenije pri toženi stranki) z dne 17.7.1992, št...

(priloga C1), povzela Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji (Podružnica 51500 Kranj).

(1.1) Revizijski očitek, da se je sodišče druge stopnje oprlo na dokaz, ki se ne nahaja v spisu, ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem (dokaznem) postopku vpogledalo in ocenilo tudi zapisnik SDK, v katerem so (pod točko 7) vsebovane (dejanske) ugotovitve o določbah pogodbe med Občino ... in Republiko Slovenijo. S tem ko je sodišče prve stopnje za ugotovitev dejanskega stanja vpogledalo tudi zapisnik SDK, se je namreč seznanilo z vsebino te pogodbe.

(1.2) Vendar pa je sodišče druge stopnje s tem, ko je (v zadnjem odstavku na 3. strani in v prvem odstavku na 4. strani izpodbijane sodbe) iz zapisnika SDK povzelo določbe pogodbe med Občino ... in Republiko Slovenijo, dopolnilo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je oprlo sodbo. Te določbe sicer izhajajo iz zapisnika SDK, ki ga je prebralo v dokazne namene, vendar pa sodišče prve stopnje nanje, za razliko od sodišča druge stopnje, ni oprlo sodbe. Zato je možen (revizijski) očitek, da je sodišče druge stopnje upoštevalo dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala.

(1.3) Pri tem očitku (ki ga tožeča stranka ni konkretizirala z navedbo prekršene postopkovne določbe) gre sicer za kršitev razpravnega načela iz drugega odstavka 7. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vendar pa se mora ta kršitev, da bi bila upoštevna v revizijskem postopku, manifestirati v kršitvi ustrezne določbe pravdnega postopka iz 1. ali 2. točke prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka 370. člena ZPP.

(1.3.1) V konkretnem primeru bi namreč lahko šlo za absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP, vendar pa tožeča stranka ni zatrjevala, da ji glede dodatnih dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da bi bil revizijski očitek lahko upošteven.

(1.3.2) Lahko pa bi šlo tudi za relativno bistveno postopkovno kršitev iz 212. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP, vendar pa pri zaključku, ki ga je sodišče druge stopnje napravilo iz spornih dejanskih ugotovitev, ne gre za glavni (nosilni) razlog njegove sodbe, ampak za dopolnilni razlog, s katerim je dodatno utemeljilo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je sicer zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je bila sklenjena posojilna pogodba (v pisni ali v ustni obliki). Tako je sodišče druge stopnje zaključilo, da ne bi bil utemeljen niti njen morebitni kondikcijski zahtevek. Ker pa tožeča stranka ni uveljavljala kondikcijskega zahtevka, niti posredno, z zatrjevanjem pravno relevantnih dejstev (med postopkom je namreč zatrjevala le dejstva, iz katerih naj bi izhajal obstoj posojilnega oziroma kreditnega razmerja in neobstoj darilnega razmerja), izpodbijana sodba ni posledica upoštevne postopkovne kršitve.

(2) Zmotna uporaba materialnega prava pa naj bi bila v tem, da se je sodišče (druge stopnje) v izpodbijani sodbi oprlo na nepodpisano Pogodbo (o kapitalizaciji) med Občino ... in Republiko Slovenijo.

(2.1) S tem je tožeča stranka izpodbijala dokazno vrednost omenjene pogodbe. Vendar pa ZPP ne pozna vrednostne stopnje dokazov. Načelo proste presoje (prirejenih in glede dokazne moči praviloma enakovrednih) dokazov, po katerem se smejo vsa dejstva dokazovati z vsemi dokazi, je namreč temeljno postopkovno načelo.

(2.2) Kolikor tožeča stranka nasprotuje dokazni oceni, ki jo je sodišče napravilo na podlagi izvedenih dokazov (tudi posrednih), pa s tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Dejansko stanje je namreč pravilno ugotovljeno, če je sodišče dokaze pravilno presodilo. Nepravilna dokazna presoja ima za posledico nepravilne dejanske ugotovitve, s tem pa nepravilnost odločbe. Vendar pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(3) Zmotna uporaba materialnega prava naj bi bila tudi v tem, da je sodišče (druge stopnje) v izpodbijani sodbi (v zvezi z vprašanjem, ali je pri nakazilu 14,000.000,00 takratnih din šlo za posojilo toženi stranki ali pa za nepovratno proračunsko pomoč Elanu) zmotno tolmačilo vsebino Pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi z dodelitvijo sredstev od izdanih obveznic Republike Slovenije, brez datuma, št. 45-09-OBV/90 (priloga A10) oziroma voljo pogodbenih strank (Republike Slovenije in Š. B.).

(3.1) Revizijska trditev o napačni razlagi pogodbenih določb lahko pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (izražene pogodbene volje strank), lahko pa pomeni tudi uveljavljanje dovoljenega revizijskega razloga zmotne uporabe (pogodbenega) materialnega prava.

(3.2) Glede na to da tožena stranka Pogodbe (priloga A10) in Aneksa (priloga A11) ni nikoli podpisala (kar med strankama tega postopka ni sporno - glej tretji odstavek na 2. strani izpodbijane sodbe), v konkretnem primeru ne gre za razlago pomena in učinkov določb pisne pogodbe (kar je pravno vprašanje), temveč za ugotavljanje izražene pogodbene volje strank oziroma vsebine ustne pogodbe (kar je dejansko vprašanje). Ugotavljanje, ali je bil dogovor sklenjen oziroma kakšna je bila vsebina dogovora (kaj sta stranki z njim zasledovali oziroma kakšen je bil namen nakazila), je namreč dejansko zaključevanje, ki pa glede na izrecno določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni predmet revizijskega preizkusa.

(3.3) Tožeča stranka torej z revizijskim sklicevanjem na uporabo nepodpisane pogodbe (njenega 3. člena) oziroma drugačno razlago posameznih pogodbenih določb (5. in 9. člena) ne more uspeti. Že v postopku na prvi stopnji bi morala namreč jasno in določno navesti, kaj sta se stranki ob spornem nakazilu (ali kasneje) dogovorili, če je želela doseči določeno razlago materialnega prava in njegovo uporabo v sodnem postopku. Uspeti pa tudi ne more z očitkom, da je razlaga sodišča (druge stopnje) vsebinsko zmotna ali nepravilna, saj gre pri tem lahko le za zmotno ali nepravilno ugotovitev dejanskega stanja (izražene pogodbene volje strank).

(4) Končno naj bi bila zmotna uporaba prava v tem, da je sodišče (druge stopnje) v izpodbijani sodbi namesto določb Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) uporabilo določbe Zakona o podjetjih (ZP) oziroma da je pri presoji spornega razmerja izhajalo iz določb ZP.

(4.1) Sodišče prve stopnje je po ponovljenem dokaznem postopku ugotovilo, da stranki nista dosegli soglasja o bistvenih sestavinah Pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi z dodelitvijo sredstev od izdanih obveznic Republike Slovenije (niti v pisni niti v ustni obliki). Zato je zavrnilo zahtevek tožeče stranke. Sodišče druge stopnje pa je (dodatno) zaključilo, da njen tožbeni zahtevek ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi bil morebiti izkazan takšen dogovor med njo in toženo stranko, kakršen je bil oblikovan v nepodpisani pogodbi (glej tretji odstavek na 4. strani izpodbijane sodbe).

(4.2) Ker je sodišče druge stopnje pri preizkusu zaključka sodišča prve stopnje, da med pravdnima strankama ni bil dosežen dogovor, oblikovan v (nepodpisani) Pogodbi o ureditvi razmerij v zvezi z dodelitvijo sredstev od izdanih obveznic Republike Slovenije, (po oceni revizijskega sodišča) pravilno izhajalo iz pravnih pravil obligacijskega prava, pri tolmačenju pravnih učinkov morebitnega dogovora pa iz temeljnih načel prava podjetij (oziroma gospodarskih družb), tudi ta revizijski očitek (ob ugotovljenih pravotvornih dejstvih) ni utemeljen.

(5) S tem v zvezi revizijsko sodišče ni upoštevalo revizijskih navedb, s katerimi je tožeča stranka izpodbijala dokazno oceno in se zavzemala za drugačne dejanske ugotovitve. Niti ni širše (izven okvirov razlogov, s katerimi je tožeča stranka izpodbijala obrazložitev izpodbijane sodbe v pravnem pogledu) pojasnjevalo uporabe materialnega prava.

(6) Tako je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. V ostalem se namreč ob ugotovljenem dejanskem stanju strinja s pravnimi zaključki sodišča druge stopnje, ki jih ne ponavlja.

(7) Po vsem navedenem je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke v skladu s 378. členom (in v zvezi s 371. členom) ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(8) Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena (in v zvezi s prvim odstavkom 154. člena) ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka (2. točka izreka).

(9) Istočasno, v skladu s prvim odstavkom 165. člena (in v zvezi s prvim odstavkom 154. člena) ZPP, pa mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 592.600,00 SIT stroškov revizijskega odgovora (z listovne št. 145), s pripadajočimi (zakonskimi zamudnimi) obrestmi (3. točka izreka).

Gre za 330.000,00 SIT stroškov sestave revizijskega odgovora (po tarifni št. 21/3 Tarifnega dela Odvetniške tarife (OT)), za 1.100,00 SIT stroškov sestave poročila stranki (po tarifni št. 39/4 Tarifnega dela OT), za 4.400,00 SIT izdatkov v pavšalnem znesku (po tretjem odstavku 13. člena Splošnega dela OT), za 67.100,00 SIT davka na dodano vrednost po stopnji 20 % od stroškov zastopanja (po drugem odstavku 2. člena Splošnega dela OT) in za 190.000,00 SIT stroškov sodnih taks za revizijski odgovor (po tarifni št. 1/2 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST)).