Jedro

Prevzemnik dela lahko zahteva plačilo za opravljeno delo samo od naročnika. Če je lastnik objekta dal objekt v najem, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu ni pomembno, ali je po najemni pogodbi dolžan stroške za taka dela nositi najemnik ali najemodajalec.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi plačilni nalog v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki kot obrtniku krovske in kleparske pogodbe za delo, opravljeno po pogodbi o delu, 493.500,00 SIT z zamudnimi obrestmi in mandatne stroške (1. točka izreka sodbe). V ostalem delu ga je razveljavilo in tožbeni zahtevek za plačilo 15.300,00 SIT z zamudnimi obrestmi zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 25.179,00 SIT (3. točka izreka sodbe).

Zoper sodbo se je v delu, s katerim ni zmagala (1. in 3. točka izreka) tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. Navedla je, da tožeči stranki nikoli ni naročila del, za plačilo katerih je vložena tožba. Objekt, na katerem naj bi bila dela opravljena, je dala v najem podjetju, katerega direktor je tožnik in z njim se je o vsem pogovarjala kot z dirtektorjem najenmika, ne pa kot z obrtnikom. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da č pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje o tem, kdo je bil naročnik del, za katera tožeča stranka terja plačilo. Verjetno je, da je tožeča stranka na objektu opravila krovska in kleparska dela (njihova količina in kvaliteta v tem trenutku nista pomembna) in to na podlagi pogodbe o delu (primerjaj 600. člen ZOR). Na podlagi take pogodbe pa lahko terja za plačilo samo naročnika del (600. člen ZOR). Zato za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v obravnavanem primeru ni pomembno ali je glede na pogodbo o najemu navedenega objekta dolžan nositi stroške investicijskega vzdrževanja poslovne stavbe najemodajalec - tožena stranka ali najemnik. Na tej podlagi torej ni mogoče utemeljevati tožbenega zahtevka, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Za presojo njegove utemeljenosti je torej nujno treba ugotoviti, kdo je naročil delo. O tem pa je dokazna ocena napadene sodbe zelo šibka in jo zato pritožba utemeljeno izpodbija. Pri tem ima pritožba prav, ko pravi, da je pri primopredaji objekta najemodajalcu ob prenehanju najemne pogodbe sodeloval tožnik izključno kot zakoniti zastopnik podjetja - najemnika, ne pa kot obrtnik krovske in kleparske stroke. Zato po njegovih izjavah, razvidnih iz primopredajnega zapisnika z dne 1.6.1992 (priloga spisa A3-A4) ni mogoče sklepati na obstoj pogodbe o delu med njim kot obrtnikom in toženo stranko. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju pravnega razmerja med pravdnima strankama po pogodbi o delu oprlo ravno na ta zapisnik, s čemer je dejansko stanje ugotovilo zmotno. Ker je tožeča stranka za dokazovanje tega dejstva predlagala še druge dokaze, o izvedbi katerih sodišče ni odločalo (tožena stranka glede na trditev, da s tožečo ni sklenila nobene pogodbe o delu o tem seveda ne more predložiti nobenih dokazov), je ostalo dejansko stanje tudi nepopolno ugotovljeno.

Zaradi pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja v nakazani smeri je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V posledici razveljavitve odločbe o glavni stvari je seveda moralo razveljaviti tudi odločbo o nadaljnjih pravdnih stroških. O njih in tudi o stroških pritožbenega postopka (priglasila jih je tožena stranka v odgovoru na pritožbo) bo odločeno s končno odločbo (glej 4. odst. 164. člena in 3. odst. 166. člena ZPP).