Jedro

Gre za nadaljevanje že izvedenega postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem je Okrajno sodišče v Kranju izpeljalo celotni dokazni postopek in izdalo končno odločbo, se v celoti seznanilo s situacijo nasprotnega udeleženca ter na podlagi zaslišanj dobilo neposreden vtis, v zvezi s predlagano spremembo osebe skrbnika pa je že opravilo določene poizvedbe pri CSD. Sama sprememba začasnega bivališča ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, ki bi bila za nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoča

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 24. 10. 2025 sklenilo, da se predmetna zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani. V tej zadevi je Okrajno sodišče v Kranju nasprotnega udeleženca s sklepom N 57/2020 dne 14. 10. 2020 postavilo pod skrbništvo in za skrbnico imenovalo A. A.. 24. 7. 2025 je nasprotni udeleženec predlagal spremembo osebe skrbnika na strokovno delavko CSD B., ker naj bi se dosedanja skrbnica na njegovo škodo okoriščala in mu "metala polena pod noge". Svojo odločitev je Okrajno sodišče v Kranju sprejelo na podlagi drugega odstavka 18. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ob ugotovitvi, da nasprotnega udeleženca na to sodišče ne veže nič več, razen formalne okoliščine odločanja o postavitvi pod skrbništvo pred petimi leti, in oceni, da bo odstop Okrajnemu sodišču v Ljubljani najmanj obremenjujoč za nasprotnega udeleženca, ki je v domski oskrbi in pod skrbništvom, saj biva na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, pot na sodišče izven njegovega kraja in nazaj pa bi zanj pomenila bistveno obremenitev.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 zadevo poslalo Višjemu sodišču v Ljubljani, ki naj reši spor o pristojnosti. Meni, da mu je Okrajno sodišče v Kranju zadevo neutemeljeno odstopilo v reševanje. Dejstvo, da ima nasprotni udeleženec prijavljeno začasno bivališče na naslovu C., ne predstavlja spremenjene okoliščine, ki bi bila za nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoča. Predmetna zadeva ne predstavlja novega, temveč nadaljevanje že izvedenega postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Okrajno sodišče v Kranju je izvedlo cel postopek in ni drugih tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani ne bi poenostavil izvedbe oziroma ne bi bil izpeljan z manjšo obremenitvijo.

3.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so utemeljene navedbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, da v konkretni zadevi ni podana podlaga za odstop zadeve med postopkom na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 drugemu sodišču. Res je sedaj začasno bivališče nasprotnega udeleženca v C., na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, vendar pa ni podan razlog, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel ali, da bi bilo to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. Kot utemeljeno navaja Okrajno sodišče v Ljubljani, gre za nadaljevanje že izvedenega postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem je Okrajno sodišče v Kranju izpeljalo celotni dokazni postopek in izdalo končno odločbo, se v celoti seznanilo s situacijo nasprotnega udeleženca ter na podlagi zaslišanj dobilo neposreden vtis, v zvezi s predlagano spremembo osebe skrbnika pa je že opravilo določene poizvedbe pri Centru za socialno delo Kranj. Sama sprememba začasnega bivališča ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, ki bi bila za nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoča. Prevoz do sodišča, bodisi Okrajnega sodišča v Kranju bodisi Okrajnega sodišča v Ljubljani, je potreben v vsakem primeru, do Okrajnega sodišča v Ljubljani je 30 minut vožnje (20 km), do Okrajnega sodišča v Kranju pa 41 minut vožnje (43,9 km), ni pa bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj. Okoliščine konkretnega primera pa tudi ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče. Tako ne drži, da bi pot na sodišče izven njegovega kraja in nazaj pomenila bistveno večjo obremenitev nasprotnega udeleženca kot ranljive osebe v tem postopku. Okrajno sodišče v Ljubljani pa je končno utemeljeno opozorilo tudi na dejstvo, da postopka pred njim tudi sicer ne bi bilo mogoče opraviti z manjšo obremenitvijo, glede na to, da gre za največje sodišče v Sloveniji, z največjim pripadom zadev in postopek ne bi niti organizacijsko in časovno niti stroškovno poenostavil izvedbe postopka.

4.Ker torej pogoji iz drugega odstavka 18. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 24. člena ZPP v zvezi s 42. členi ZNP-1 odločilo, da je za odločanje v tej zadevi (še naprej) pristojno Okrajno sodišče v Kranju

-------------------------------

1V času prve odločitve je bilo njegovo stalno prebivališče v B., kot je tudi še sedaj. Na predlog Okrajnega sodišča v Trebnjem je Vrhovno sodišče RS s sklepom z dne 22. 5. 2020 iz razloga smotrnosti sklenilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Kranju.

2Glej na primer sklep I R 205/2025 VS RS.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 6/2, 18, 18/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.