13. 11. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki so jo vložile družbi INTEREXPO SKUPINA, d. o. o., Hajdina, in STRELSKI CENTER GAJ, d. o. o., Pragersko, ter STRELSKI KLUB CENTRAL, Pragersko, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Stušek, d. o. o., Celje, na seji 13. novembra 2023

sklenil:

1.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 543/2020 z dne 13. 1. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 835/2017 z dne 10. 11. 2020 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožniki so 1. 4. 2021 priporočeno vložili ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje. Navajajo, da je bil izpodbijani sklep Višjega sodišča vročen njihovemu pooblaščencu 22. 1. 2021 in da rok za vložitev ustavne pritožbe ni tekel do 31. 1. 2021 zaradi posledic epidemije COVID-19 skladno s Sklepom o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (Uradni list RS, št. 4/21 – v nadaljevanju Sklep Vlade). Navedeni rok naj bi tako začel ponovno teči dne 1. 2. 2021. Pritožniki menijo, da je bila ustavna pritožba glede na navedeno vložena pravočasno, nasprotna razlaga pa naj bi pomenila kršitev drugega in četrtega odstavka 15. člena in 14. člena Ustave. V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 21. 5. 2021 pritožniki utemeljujejo pravočasnost ustavne pritožbe z dodatnimi navedbami, češ da je bil Sklep Vlade sicer sprejet na podlagi novega šestega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13, 17/15 in 104/20 – v nadaljevanju ZS), vendar pa naj bi veljal tudi za Ustavno sodišče. Ustavna pritožba naj ne bi bila urejena v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), ob sistematični razlagi zakona pa naj bi pomenila izredno pravno sredstvo v pravdnih in nepravdnih postopkih. Zato naj bi že odredbe predsednika Vrhovnega sodišča št. Su-407/2020 z dne 13. 11. 2020, št. Su-407/2020-457 z dne 28. 1. 2021 in št. Su-407/2020 z dne 29. 3. 2021, s katerimi naj bi bil zadržan tek procesnih rokov v sodnih postopkih od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021, zadržale tudi tek roka za vložitev ustavne pritožbe.

2.Ne glede na to, ali je bil izpodbijani sklep Višjega sodišča pooblaščencu pritožnikov vročen 22. 1. 2021, kot zatrjujejo pritožniki sami, ali pa 21. 1. 2022, kot izhaja iz podatkov, ki jih je Ustavnemu sodišču posredovalo sodišče prve stopnje, je ustavna pritožba vložena prepozno. Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča in Sklep Vlade so bili namreč izdani na podlagi 83.a člena ZS, Ustavno sodišče pa je že večkrat zavzelo stališče, da prekinitev teka roka v sodnih postopkih tako na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča kot tudi sklepov Vlade, ki so bili sprejeti na podlagi 83.a člena ZS, ne veljajo za tek roka za vložitev ustavne pritožbe, saj navedena določba na podlagi drugega odstavka 1. člena ZS velja le za sodišča v Republiki Sloveniji, ne pa tudi za Ustavno sodišče.[1]

3.Za primer, da bi Ustavno sodišče kljub obširni utemeljitvi v dopolnitvi ustavne pritožbe štelo ustavno pritožbo za prepozno, pa pritožniki podajajo tudi predlog za njeno izjemno obravnavo (ker naj bi šlo za očitno kršitev 22. člena Ustave zaradi samovoljnih izpodbijanih odločitev sodišč) in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožniki trdijo, da je slednji predlog vložen pravočasno, znotraj 15-dnevnega roka za njegovo vložitev, ker jim niso bile znane okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sklepali na nepravočasnost ustavne pritožbe. Upravičeno naj bi namreč verjeli, da je v času drugega vala epidemije s Sklepom Vlade tek rokov ustavljen tudi v postopkih z ustavno pritožbo. Za utemeljitev navedenega se sklicujejo na navedbe, s katerimi so utemeljevali pravočasnost ustavne pritožbe.

4.Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanj ZUstS) Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Glede na to, da pritožniki predlagajo vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP. V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP Ustavno sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če ugotovi, da je pritožnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za kakšno pravno dejanje in je zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V obravnavanem primeru ne gre za take okoliščine, saj pritožniki predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljujejo z zmoto glede teka roka za vložitev ustavne pritožbe v spornem obdobju. Stališče, da pravna zmota ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje, sklicujoč se pri tem tudi na ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo, je namreč Ustavno sodišče že zavzelo.[2] Glede na navedeno je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen in ga je treba zavrniti (1. točka izreka).

5.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper izpodbijana sklepa zavrglo, ker je prepozna, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (2. točka izreka).

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 6. člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata dr. Rok Čeferin ter člana dr. Rajko Knez in dr. Rok Svetlič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Rok Čeferin Predsednik senata

Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-1391/20 z dne 10. 3. 2021, št. Up-197/21 z dne 23. 3. 2021, št. Up-297/21 z dne 14. 6. 2021, št. Up-284/21 z dne 3. 9. 2021 in št. Up-298/21 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 171/21).

Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. Up-298/21, 7. točka obrazložitve.