Jedro

Skupščina tožene stranke je kolegijski organ. Oblikovanje volje in izjava volje kolegijskega organa po naravi stvari terja določena pravila o postopku, po katerih se volja takšnega organa oblikuje in izjavi. Ta pravila in postopek, po katerem je bila konkretna izjava volje oblikovana, sta zato sestavni del oblikovanja določene volje in določene izjave volje kolegijskega organa. Tako velja določen predlog za sprejet, če so tako ugotovili organi skupščine. Ni razloga, da bi drugačen pomen pripisali izjavi organa skupščine, da predlog ni bil izglasovan, če je bilo tako na skupščini ugotovljeno.

Tudi odklonitev določenega predloga sklepa je zato treba šteti za sklep skupščine. Teorija tovrstne sklepe poimenuje negativni sklep. Ob takšnem izhodišču pa je jasen pravni položaj tistih družbenikov d.o.o., ki na primer menijo, da je oblikovanje in izjava volje skupščine posledica nepravilnosti postopka pri sprejemanju odločitve. Tudi takšen negativni sklep skupščine je tako lahko predmet izpodbijanja na način, ki ga ureja ZGD.

Tožeča stranka ni izpodbijala spornega negativnega sklepa skupščine. Zato je treba šteti, da sporni negativni sklep skupščine še velja (arg. a contrario 367. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD). Takšen sklep po presoji pritožbenega sodišča izključuje možnost nadomeščanja oblikovanja in izjave volje skupščine tožene stranke s sodbo sodišča. Drugačno stališče bi imelo za posledico, da bi o istem predlogu veljavno obstajali dve nasprotujoči si izjavi volje. Prvo je podala skupščina tožene stranke po svojih organih neposredno, druga bi bila vsebovana v pravnomočni sodbi, ki bi veljala za izjavo organov skupščine tožene stranke.

Izrek

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 102.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi, po obrestni meri, predpisani v zakonu, od 11.12.2002 dalje, v roku 8 dni.

3. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je v tem sporu že enkrat odločalo in sicer je s sodbo in sklepom, opr. št. ... z dne ..., delno spremenilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ..., in ugotovilo, da je ničen sklep o izključitvi družbenika E. d.d. iz družbe A d.o.o. sprejet na skupščini dne ... pod točko 7 dnevnega reda, zapisan v notarskem zapisu notarja AŠ SV .... S sklepom pa je sodišče druge stopnje delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v 2. in 4. točki izreka, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Sodišče prve stopnje je nato v ponovljenem postopku s sodbo, opr. št. ... z dne ..., kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka uveljavljala, da se ugotovi, da je bil sprejet sklep o odpoklicu direktorja družbe A d.o.o., J. Š., na skuščini družbe dne 23.9.1999 pod točko 6. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Skupščina tožene stranke je kolegijski organ. Oblikovanje volje in izjava volje kolegijskega organa po naravi stvari terja določena pravila o postopku, po katerih se volja takšnega organa oblikuje in izjavi. Ta pravila in postopek, po katerem je bila konkretna izjava volje oblikovana, sta zato sestavni del oblikovanja določene volje in določene izjave volje kolegijskega organa. Tako velja določen predlog za sprejet, če so tako ugotovili organi skupščine. Ni razloga, da bi drugačen pomen pripisali izjavi organa skupščine, da predlog ni bil izglasovan, če je bilo tako na skupščini ugotovljeno. Za družbo tako velja izjava volje skupščine ne glede, ali je bil predlog sklepa izglasovan ali ne.

Tudi odklonitev določenega predloga sklepa je zato treba šteti za sklep skupščine. Teorija tovrstne sklepe poimenuje negativni sklep (Marijan Kocbek v Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV, Ljubljana, 2002, str. 173; avtor povzema stališče nemške teorije po Hffer, AktG, str. 642, 5). Enako stališče je podala tožeča stranka. Ob takšnem izhodišču pa je jasen pravni položaj tistih družbenikov d.o.o., ki na primer menijo, da je oblikovanje in izjava volje skupščine posledica nepravilnosti postopka pri sprejemanju odločitve. Tudi takšen negativni sklep skupščine je tako lahko predmet izpodbijanja na način, ki ga ureja ZGD. V primeru utemeljenosti tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepa skupščine, sodba učinkuje proti vsem družbenikom (367. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD). Gre za konstitutivno sodbo, ki učinkuje s pravnomočnostjo. Odtlej razveljavljeni negativni sklep skupščine ne velja.

Tožeča stranka ni izpodbijala spornega negativnega sklepa skupščine. Zato je treba šteti, da sporni negativni sklep skupščine še velja (arg. a contrario 367. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD). Takšen sklep po presoji pritožbenega sodišča izključuje možnost nadomeščanja oblikovanja in izjave volje skupščine tožene stranke s sodbo sodišča. Drugačno stališče bi imelo za posledico, da bi o istem predlogu veljavno obstajali dve nasprotujoči si izjavi volje. Prvo je podala skupščina tožene stranke po svojih organih neposredno, druga bi bila vsebovana v pravnomočni sodbi, ki bi veljala za izjavo organov skupščine tožene stranke. To seveda ni sprejemljivo.

Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da tožbenega zahtevka ni moč razumeti tako, da z njim tožeča stranka uveljavlja spremembo spornega negativnega sklepa skupščine. To iz obravnavanega tožbenega zahtevka ne sledi. Sicer pa v ZGD ni opore za stališče, da bi sodišče sploh lahko spremenilo sprejeti sklep skupščine. Po presoji pritožbenega sodišča je edina možnost za izpodbijanje sklepa skupščine način, ki ga ureja ZGD. Šele če bi se izkazalo, da je utemeljen tožbeni zahtevek na razveljavitev negativnega sklepa skupščine, bi bilo moč presojati o dolžnosti podati izjavo volje, ki bi bila rezultat pravilnega upoštevanja pravil, veljavnih za oblikovanje sporne izjave volje (prim. Marijan Kocbek v Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV, Ljubljana, 2002, str. 204; avtor povzema stališče nemške teorije po Gessler, AktG, par. 243 in 244, 22).

Iz doslej razloženega sledi, zakaj se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenim očitkom, češ da je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo 3. odstavka 440. člena ZGD. Enako velja za očitek kršitve postopka, ker da sodišče ni postopalo po 285. členu ZPP, in za ponovno izpostavljene formalne pomanjkljivosti glede na skupščini predloženih pooblastil. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi ob povedanem namreč niso pravno relevantni.

Izpodbijana odločitev se izkaže kot pravilna, čeprav jo je sodišče druge stopnje oprlo na druge razloge. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. in 1. odst. 165. čl. ZPP. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla. Zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa povrniti njene. Stroške odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče odmerilo na 102.000,00 SIT (770 odvetniških točk X 100 SIT = 77.000,00 SIT + 25.000,00 SIT za takso za odgovor na pritožbo = 102.000,00 SIT).