25. 3. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Stojana Janeza Sotoška, Ljubljana, na seji 25. marca 2014

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 91. člena Zakona o pravdnem postopku se zavrne.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 9/2013 z dne 18. 2. 2013 se ne sprejme.

4.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1071/2012 z dne 15. 11. 2012 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 871/2011 z dne 25. 9. 2012 in zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 526/2012 z dne 5. 7. 2012 v zvezi s sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 871/2011 z dne 14. 3. 2012 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija določbi prvega in drugega odstavka 15. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – ZPP-D), ki spreminjata prvi in drugi odstavek 91. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ustavno sodišče je tako štelo, da pobudnik izpodbija določbi prvega in drugega odstavka 91. člena ZPP, ki sta podlagi za zavrženje izrednega pravnega sredstva oziroma za neupoštevanje pravdnih dejanj v postopku z izrednim pravnim sredstvom, če stranka sama ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita oziroma v primeru zastopanja po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Pobudnik zatrjuje neskladje teh določb s 14. in 25. členom Ustave ter s 6. in 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

2.Vlada tudi ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo njegovo revizijo, zoper sklepa nižjih sodišč o zavrženju revizije ter zoper odločitve sodišč prve in druge stopnje v delovnem sporu za plačilo odškodnine in izplačilo premalo izplačanih plač in regresov.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijani procesni določbi ne učinkujeta neposredno. V takem primeru je skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) pravni interes za pobudo podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik ima torej pravni interes le za preizkus pobude za oceno ustavnosti tistih določb, ki jih je Vrhovno sodišče uporabilo v postopku odločanja o zavrženju njegove revizije, in le glede tiste vsebine, s katero je te določbe napolnilo Vrhovno sodišče.

4.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pobudnikovo revizijo kot nedovoljeno na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP, ker pobudnik ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (opravljen pravniški državni izpit). Z izpodbijanim sklepom Vrhovno sodišče torej ni odločalo na podlagi drugega odstavka 91. člena ZPP o upoštevanju pravdnih dejanj v samem postopku z izrednim pravnim sredstvom. Glede na to niti morebitna razveljavitev te določbe ne bi izboljšala pobudnikovega pravnega položaja. Zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za preizkus pobude o skladnosti drugega odstavka 91. člena ZPP z Ustavo (1. točka izreka), temveč le za preizkus pobude o skladnosti prvega odstavka 91. člena ZPP z Ustavo.

5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (peta alineja prvega odstavka 55.b člena ZUstS) (4. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik