Jedro

V pravdni zadevi motenja posesti ni mogoča vrnitev odvzete poseti z izročitvjo nadomestne oz. enakovrstne (generične) stvari.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Toženec M.Š. mora povrniti tožeči stranki 105.425,00 SIT pravdnih stroškov v osmih dneh pod izvršbo." 2. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. 3. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20.8.1998, opr.št. P 262/93 ustavilo postopek zoper prvo do sedmo toženo stranko, saj je tožeča stranka zoper te stranke umaknila tožbo. Nadalje je ugotovilo, da je osmi toženec M.Š. posekal in odpeljal smreko, ki je rasla na tožnikovi parceli št. 1224 k.o. in sicer ob meji parcel št. 884, 1225, in 1226 k.o., s čimer je motil tožnika v njegovi posesti zemljišča 1224 k.o. ter omenjene smreke, ki je rasla ob meji. Tožencu je prepovedalo vsa podobna bodoča dejanja, s katerimi bi lahko tožnika motil v njegovi posesti navedene parcele. Sodišče je s citiranim sklepom odločilo tudi o dajatvenem zahtevku tožeče stranke, ki je sodišču predlagala, da toženec vzpostavi prejšnje stanje in sicer tako, da vrne toženi stranki posekano in odpeljano smreko ali pa da ji izročil smrekov les v izmeri 1.5 m3. Sodišče je tak zahtevek kot neutemeljen zavrnlo. Glede stroškov postopka je sodišče prve stopnje ocenilo, da sta stranki uspeli vsaka do polovice, zato je izvedlo pobotanje njunih stroškov, ter vsled tega naložilo tožeči stranki, da toženi stranki povrne 8.574,50 SIT pravdnih stroškov. Zoper zavrnilni del prvostopenjskega sklepa je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da naj toženec vrne les, ki ga je pridobil iz posekane smreke ali drug istovrsten les v izmeri 1.5 m3. Pri tem poudarja, da je les generična stvar, to pa je tudi razlog nepravilnega ravnanja sodišča prve stopnje, ki bi lahko im moralo zahtevku ugoditi. Nadalje pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje v zmoti tudi v delu, ki se nanaša na stroške. Sodišče namreč ni pravilno ocenilo uspeha v pravdi, posledično pa je neupravičeno pobotalo stroške pravdnih strank. Pritožnik poudarja, da je sodišče ugotovilo motenje posesti, to pa je tudi bistvo motenjske pravde, zato meni, da je toženec v pravdi popolnoma propadel. Sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep prvostopenjskega sodišča spremeni ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Hkrati naj sodišče tožencu naloži tudi plačilo vseh pravdnih in pritožbenih stroškov. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče druge stopnje je prvostopenjski sklep preizkusilo v izpodbijanem delu in v mejah v pritožbi navedenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pravilno uporabo materialnega prava (prvi in drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl, v nadaljevanju: ZPP). V pravdni zadevi zaradi motenja posesti sodišče presoja zanje posestno stanje in konkretno motenje (prvi odstavek 78. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 6/80, v nadaljevanju: ZTLR). Kot sankcijo za povzročeno motenje lahko sodišče naloži tudi vrnitev v prejšnje stanje oz. vrnitev odvzete posesti (79. člen ZTLR), vendar pa je vprašanje, ali je vzpostavitev prejšnjega stanja, torej vrnitev odvzete posesti mogoča in ali je to stanje mogoče vzpostaviti z izročitvijo nadomestnih stvari oz. z izročitvijo enakovrstnih stvari namesto odvzetih. Prav to vprašanje se namreč postavlja v obravnavanem primeru, saj tožeča stranka zahteva vrnitev posekane smreke oz. izročitev enakovrstnega lesa v izmeri 1.5 m3. Glede vrnitve smreke, ki je bila posekana in odpeljana, je sodišče ugotovilo, da je bilo med strankami kot nesporno ugotovljeno, da niti smreka, ki jo je posekal toženec, niti les, ki ga je z obdelavo smreke pridobil toženec, ne obstajata več. Ta les je bil namreč porabljen za gradnjo toženčeve hiše in ga ni mogoče več vrniti. To pomeni, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, zato predlogu pritožnika v tem delu ni mogoče ugoditi. Prav tako sodišče druge stopnje ni moglo slediti pritožbenim navedbam v delu, kjer pritožnik predlaga namesto posekane in odpeljane smreke vrnitev enake količine enakovrstnega lesa. V sporih zaradi motenja posesti namreč ni mogoče vzpostavitev prejšnjega stanja z nadomestno izpolnitvijo, saj lahko tožnik v takem sporu zahteva nazaj v posest, oz. vrnitev posesti le tiste stvari, ki jih je imel v dejanski oblasti in glede katerih je bila njegova posest motena (79. člen ZTLR). Ker v obravnavanem primeru odvzete smreke, zaradi že navedenega razloga, ni mogoče vrniti v posest tožeče stranke, je sodišče zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Odločitev je torej materialnopravno pravilna, pritožba pa v tem delu neutemeljena. Glede stroškov prvostopenjskega postopka je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka v pravdi uspela v bistvenem in pretežnem delu (v ugotovitvenem in delu dajatvenega zahtevka) ter da zavrnjeni del (dajatvenega) zahtevka predstavlja sorazmerno majhen del celotnega tožbenega zahtevka, pri čemer pa ta del ni povzročil nobenih posebnih stroškov (3. odst. 154. čl. ZPP). Sledilo je torej navedbam pritožnika, poleg tega pa je zaključilo, da ugotavljanje utemeljenosti zavrnjenega dela zahtevka pravdnim strankam ni predstavljalo oz. povzročalo dodatnih ali posebnih stroškov pravdnega postopka, ter da so stroški postopka na prvi stopnji so nastali le v tolikšni meri, kot je bilo to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja in odločitev v tej zadevi. Materialnopravno zmotno odločitev prvostopnega sodišča o polovičnem uspehu tožnika, je zato pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožniku vse njegovi pravdne stroške v znesku 105.425,00 SIT, kot jih je sicer že v skladu z Odvetniško tarifo odmerilo prvostopno sodišče. Tožeča stranka je sicer s svojo pritožbo delno uspela, vendar pa ne v glavni stvari, ampak le glede stranske terjatve, to je pravdnih stroškov. V bistvenem delu pritožbe je popolnoma propadla, zato njenemu predlogu v zvzei s stroški pritožbenega postopka ni mogoče ugoditi. Stroške pritožbenega postopka mora zato tožeča stranka nositi sama (prvi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 166. člena ZPP).