Jedro

Kazenska ovadba PP X in zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe C. C. tudi po presoji pritožbenega sodišča niso nezakoniti dokazi. Zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe je podala zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca. Nadaljnja obvestila v smislu 148. člena ZKP, ki so oblikovno zajeta v istem zapisniku so bila tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevajoč določbo 64. člena ZKP zbrana od mladoletnega oškodovanca ob prisotnosti zakonitega zastopnika.

Zatrjevana kršitev 8. člena ZPND ni podana, saj navedeni člen, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, določa, da ima žrtev nasilja pravico do zagovornice oziroma zagovornika, ki v skladu s posebnimi predpisi ščiti žrtvine koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek izpodbijanega sklepa, da je posebni predpis v predmetni zadevi Zakon o kazenskem postopku. Kot je bilo že pojasnjeno, pa njegove določb niso bile kršene, saj so bila obvestila po 148. členu od mld. oškodovanca zbrana v prisotnosti njegove zakonite zastopnice.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev v izreku izpodbijanega sklepa navedenih dokazov, zavrnilo kot neutemeljen.

2. Zoper sklep sta pritožbo vložila: - obtoženi A. A. iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da se na „javni glavni obravnavi višjega sodišča“ izpodbijani sklep razveljavi in iz razloga kršitve človekovih pravic obtoženega in njegovega sina vse navedene listinske nezakonite dokaze iz spisa izloči; podrejeno vrne zadevo naslovnemu sodišču „v razpis obravnave in ponovno odločanje o vsakem dokazu posebej na javni obravnavi predobravnavnega naroka“; obtoženi je tudi predlagal, da o pritožbi odloči drugo višje instančno sodišče v Republiki Sloveniji; - obtoženčev zagovornik, odvetnik B. B. iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe določb KZ-1 in ZKP s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in predlogu za izločitev dokazov ugodi oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje; zagovornik je zahteval tudi navzočnost na seji višjega sodišča. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče druge stopnje je predlog obtoženega A. A., naj o pritožbi odloči „drugo višje instančno sodišče“ v Republiki Sloveniji štelo kot predlog obtoženca za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP, zato je zadevo predložilo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ki je stvarno pristojno za odločanje o predlogu obtoženca. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom I Kr 30699/2020-78 z dne 4. 11. 2021 predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

5. Obtoženi A. A. je v pritožbi predlagal, da sodišče o njegovi pritožbi odloči po opravljeni javni glavni obravnavi. Zagovornik obtoženega pa je zahteval navzočnost na seji višjega sodišča. Po določbi prvega odstavka 378. člena ZKP sodišče druge stopnje o seji in sestavi senata obvesti vse stranke, zagovornike in oškodovanca, ki so se pritožili zoper sodbo, če katerikoli izmed njih zahteva, da je o seji ali sestavi senata obveščen ali če je predsednik senata oziroma senat ocenil, da je njegova navzočnost na seji koristna za razjasnitev stvari. Višje sodišče torej o seji senata obvešča zgolj v primeru, ko odloča o pritožbah zoper sodbo, ne pa kadar odloča o pritožbah zoper sklep, zato o seji pritožbenega senata strank ni obvestilo.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev v izreku izpodbijanega sklepa navedenih dokazov, zavrnilo kot neutemeljen, pri čemer je uvodoma ugotovilo, da je zagovornik obtoženega A. A. obrazložil le predlog za izločitev kazenske ovadbe PP X in zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe PP Y ter predlog za izločitev kliničnega psihološkega izvedenskega mnenja o C. C. in D. C. z dne 26. 6. 2017. Pri ostalih predlogih za izločitev takstativno navedenih dokazov je obrazložitev v celoti izostala.

7. Zagovornik obtoženega je izločitev kazenske ovadbe PP X in zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe predlagal iz razloga, ker naj bi kazensko ovadbo podal mladoletni oškodovanec, pri čemer niso bila spoštovana določila Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) saj oškodovanec ni imel pooblaščenca, niti ni podal kazenske ovadbe v prisotnosti primernega zastopnika. Sodišče prve stopnje je predlog za izločitev dokazov zavrnilo s pojasnilom, da zatrjevane kršitve niso podane, saj je iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe razvidno, da je kazensko ovadbo podala zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca. Pri podaji obvestil v smislu 148. člena ZKP pa v skladu s takrat veljavnimi določbami ZKP ni bila obvezna navzočnost pooblaščenca mladoletnega oškodovanca.

**K pritožbi obtoženca**

8. Obtoženi v obširni pritožbi izraža nestrinjanje s predmetnim postopkom in izpostavlja domnevne nepravilnosti številnih postopkov med njim in zakonito zastopnico mladoletnega oškodovanca. Pritožnik s takšnimi neobrazloženimi navedbami prepričljivih in pravilnih razlogov izpodbijanega sklepa v tem delu ne more ovreči, saj razlogov izpodbijanega sklepa kot so bili predstavljeni v tej odločbi, niti ne izpodbija.

9. Kazenska ovadba PP X in zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe C. C. tudi po presoji pritožbenega sodišča niso nezakoniti dokazi. Zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe je podala zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca. Nadaljnja obvestila v smislu 148. člena ZKP, ki so oblikovno zajeta v istem zapisniku so bila tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevajoč določbo 64. člena ZKP zbrana od mladoletnega oškodovanca ob prisotnosti zakonitega zastopnika. Zatrjevana kršitev 8. člena ZPND ni podana, saj navedeni člen, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, določa, da ima žrtev nasilja pravico do zagovornika, ki v skladu s posebnimi predpisi ščiti žrtvine koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek izpodbijanega sklepa, da je posebni predpis v predmetni zadevi Zakon o kazenskem postopku. Kot je bilo že pojasnjeno, pa njegove določb niso bile kršene, saj so bila obvestila po 148. členu od mld. oškodovanca zbrana v prisotnosti njegove zakonite zastopnice.

10. Zatrjevane kršitve Ustave RS in določb ZKP pritožnik ne obrazloži, zato sodišče druge stopnje na takšne neobrazložene pritožbene navedbe ne more odgovoriti.

11. Pritožnik razlogov izpodbijanega sklepa glede zavrnitve predloga za izločitev izvedenca E. E., ne more ovreči z posplošenim nestrinjanjem z ugotovitvami predmetnega izvedenca in očitkom o njegovi nestrokovnosti. Izvedeniško mnenje bo predmet dokazovanja pred sodiščem prve stopnje. Izražene pomisleke glede mnenja bo lahko obtoženi tako izrazil na glavni obravnavi. Vsekakor pa tosmerne pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da predstavlja predmetno izvedeniško mnenje nezakonit dokaz.

**K pritožbi obtoženčevega zagovornika**

12. Zagovornik obtoženega s pritožbenim naziranjem, da postopek po ZPNDL (pravilno: ZPND) in postopek po ZZDR (pravilno: Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)) predpisujeta tajni postopek, v katerem stranka oziroma sedaj obtoženi v tistem postopku nima pravice do navzočnosti odvetnika v „določenih korakih postopka“, kar pomeni, da se zoper obtoženega smiselno dopušča, da se v kazenskem postopku uporabijo izjave, ko obdolženi niti ni imel pravice do navzočnosti odvetnika oziroma zagovornika, pa razlogov izpodbijanega sklepa ne izpodbija.

13. Pritožbena navedba, da mati otroka zaradi konflikta interesa ne more v njegovem imenu podajati ovadb je nekonkretizirana in neobrazložena, zato pritožbeno sodišče nanjo ne more odgovoriti

14. Pri odločanju o pritožbah zoper sklep so meje preizkusa pritožbenega sodišča ožje kot pri pritožbi zoper sodbo. Ker pritožnika razlogov izpodbijanega sklepa ne izpodbijata, je bilo njuni pritožbi zavrniti kot neutemeljeni.