Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede vprašanja prehoda koristi na toženca.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede vprašanja prehoda koristi na toženca.

Obrazložitev

1. Tožnik (sin tožencev) je od staršev s tožbo zahteval povrnitev vlaganj v njuno nepremičnino, v kateri živijo tako tožnik s svojo družino (v zgornjem nadstropju) kot tudi oba toženca. Tožnik je vlagal v nepremičnino, toženca sta z vlaganji soglašala.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženca dolžna plačati tožniku 13.293,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku (glede še zahtevanih 28.071,63 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in zavrnilo tudi pobotni ugovor tožencev (III. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (IV., V. in VI. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zoper I. in IV. točko izreka zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu, pritožbi glede pravdnih stroškov, vsebovanih v V. točki izreka, pa je delno ugodilo tako, da je znesek "1.587,12 EUR" nadomestilo z zneskom "1.736,18", v še preostalem izpodbijanem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da toženca krijeta sama svoje pritožbene stroške.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje sta vložila toženca. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je prišlo z odločitvama sodišč prve in druge stopnje do kršitve enotne sodne prakse Vrhovnega sodišča in višjih sodišč glede vprašanja prehoda koristi tožnika kot vlagatelja v nepremičnino tožencev kot neupravičeno obogatenih? 2) Ali sta sodišči preuranjeno odločili o tožnikovem zahtevku? 3) Ali je prišlo do kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede pravnega interesa tožnika na vložitev tožbe na povrnitev vlaganj glede na ustaljeno sodno prakso o tem, kdaj preide korist na neupravičeno obogatenega lastnika nepremičnine? 4) Ali je prišlo pri odločitvah nižjih sodišč v zvezi s prisojenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do kršitve prvega odstavka 378. člena ZPP in pojma dolžnikove zamude pri plačilu denarne terjatve, ker citirani člen veže plačilo zakonskih zamudnih obresti na dolžnikovo zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti? 5) Ali sta sodišči s prisojenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi kršili pravilo, kdaj dolžnik zaide v plačilno zamudo in od kdaj je dolžan plačati zakonske zamudne obresti? 6) Ali sta nižji sodišči kršili 18. člen Stvarnopravnega zakonika glede pravilne uporabe pojmov nepremičnine in premičnine: Ali se zunanji vrtni kamin, travne plošče, sanitarna oprema, kopalnice, pipe, montirana klima naprava štejejo kot stvari, ki so trajno spojene z nepremičnino in so zato nepremičnine ali jih je pravilno opredeliti kot premičnine? Navajata, da sta sodišči odstopili od ustaljene sodne prakse glede presoje prehoda koristi, do katerega pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremično. V obravnavani zadevi je namreč tožnik kot vlagatelj ves čas postopka na prvi stopnji še živel v nepremičnini, v katero je vlagal in je v lasti tožencev. Ker tožnik nepremičnino, v katero je vlagal, še vedno uporablja, še ni prikrajšan in je zato njegov zahtevek preuranjen. Sklicujeta se na odločitvi Vrhovnega sodišča II Ips 268/2012 in II Ips 808/2007 ter na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani VSL I Cp 723/2010 in I Cp 2527/2009, ki ju prilagata.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v predlogu tožencev in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).