Jedro

Na višino veteranskega dodatka vpliva tudi s pogodbo dogovorjen preužitek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1038/98-6 z dne 23.2.2000.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 26.5.1998. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Upravne enote S., Oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo in občo upravo z dne 1.9.1997, s katero je bilo odločeno, da ima tožnik od 1.1.1997 dalje pravico do veteranskega dodatka v višini 4.539,92 SIT.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da ima tožnik kot vojni veteran pravico do veteranskega dodatka iz 8. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, v nadaljevanju ZVV), saj delež prejemkov na družinskega člana v njegovem primeru ne dosega osnove za veteranski dodatek. Tudi njegovi prejemki ter prejemki njegovega zakonca, ki vplivajo na pravico in višino veteranskega dodatka so bili pravilno ugotovljeni in upoštevani (46. člen Zakona o vojnih invalidih, v nadaljevanju ZVojI v zvezi z 12. členom ZVV). Delež prejemkov na družinskega člana namreč znaša 45.129,28 SIT (tožnikova pokojnina 23.068,06 SIT, pokojnina njegovega zakonca 24.616,31 SIT, katastrski dohodek mesečno 14.673,25 SIT ter z izročilno pogodbo z dne 5.4.1989 in v letu 1996 ocenjen preužitek za tožnika in njegovega zakonca po 13.950,47 SIT za vsakega mesečno) ter ne dosega v omenjenem letu določene osnove za veteranski dodatek, ki je znašala 45.399,25 SIT. Tožnik ima priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od 28.5.1944 neprekinjeno do 15.5.1945, zato je bil mesečni znesek njegovega veteranskega dodatka določen v višini 80 % od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana (3. alinea 1. odstavka 10. člena ZVV) ter znaša ob upoštevanju 2. odstavka 10. člena ZVV 10 % od osnove oziroma 4.539,00 SIT.

Tožnik v pritožbi navaja, da je bil z izpodbijano odločbo veteranski dodatek za leto 1997 zmanjšan glede na leto poprej. Ob sklenitvi izročilne pogodbe z dne 5.4.1989 si dejansko ni nameraval izgovoriti preužitka, če pa je ta v pogodbi zapisan, je to posledica nerazumevanja pogodbene volje oziroma dejstva, da zaradi starosti in slabega vida niti ni vedel, kaj podpisuje. Zato prosi, da se njegovi pritožbi ugodi ter da se mu prizna veteranski dodatek v višjem znesku.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi so sporni prejemki, ki vplivajo na višino veteranskega dodatka oziroma mesečni znesek veteranskega dodatka, ki je bil tožniku določen za leto 1997. Po 46. členu ZVojI, ki se uporablja smiselno (12. člen ZVV), vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Za prejemke se po določbi 1. odstavka 47. člena ZVojI štejejo dohodki in prejemki, ki jih upravičenec prejema v denarju ali v naravi. Upoštevajo se tako dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen prejemkov določenih v 2. odstavku 47. člena omenjenega zakona. Ker med njimi preužitka ni, je s pogodbo dogovorjen preužitek šteti za redni osebni prejemek iz naslova preživljanja. Zato je bila vrednost preužitka, dogovorjena z izročilno pogodbo z dne 5.4.1989, ocenjena za 1996 (akt Oddelka za notranje zadeve in občo upravo Občine S. z dne 25.7.1997) glede na gibanje življenjskih stroškov (listina št. 54 prvostopnega upravnega spisa), pravilno upoštevana pri ugotavljanju deleža prejemkov na tožnikovega družinskega člana. Tudi mesečni znesek veteranskega dodatka je bil pravilno določen v višini 80 % od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana, kot je to za vojnega veterana priznano v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od 28.5.1944 neprekinjeno do 15.5.1945, določeno v 3. alinei 1. odstavka 10. člena ZVV. Ker je s pogodbo dogovorjen preužitek šteti za osebni prejemek iz naslova preživljanja, tožnikov pritožbeni ugovor, da si z izročilno pogodbo ni nameraval izgovoriti preužitka, na drugačno odločitev ne more vplivati.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.