Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Ker je predlagatelj predlog za dopustitev revizije vložil sam, pri tem pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Predlog za dopustitev revizije se zavrže.
1.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo, s katero je Upravno sodišče zavrnilo njegovo tožbo, vloženo zoper odločbo, s katero je Organ za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Ljubljani odločil, da mora tožnik povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči.
2.Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
3.Po drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Stranka ali njen zakoniti zastopnik lahko predlog za dopustitev revizije vloži tudi sama, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Na podlagi 367.č člena ZPP sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
4.V obravnavanem primeru je predlagatelj predlog za dopustitev revizije vložil sam, pri tem pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije torej nima postulacijske sposobnosti.
5.Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče na podlagi 367.č člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/3, 86/4, 367č
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.