Jedro

Čeprav tožnik svoji prošnji za preložitev zagovora ni priložil nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da se zaradi bolezni ne more udeležiti zagovora, je v prošnji navedel, da je napoten v bolnišnico zaradi zdravljenja. Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da se zagovora dejansko ni mogel udeležiti, kot tudi ne poskrbeti za svoje pravice v postopku odpovedi PZ (pritobitev zdravniškega opravičila, ki bi ga priložil prošnji za preložitev zagovora), saj je bil v bolniškem staležu zaradi suma psihotične motnje zaradi odvisnosti od alkohola, je redna odpoved PZ iz krivdnega razloga nezakonita, ker tožniku ni bil omogočen zagovor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga št. 1/3-595/03 z dne 25.7.2003 (1. točka izreka) ter ugotovilo, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki po izteku 30-dnevnega odpovednega roka, ampak še traja, tožena stranka pa ga je dolžna pozvati na delo ter mu v delovno knjižico vpisati delovno dobo od 9.9. do 31.12.2003 in od

1.2.2004 dalje ter mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati nadomestilo plače kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih plač do plačila ter davke in prispevke, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo (2. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku

147.250,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (3. točka izreka).

Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek v celoti, oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je tožena stranka kršila postopek s tem, da je opustila možnost zagovora tožeče stranke, ker je bila tožeča stranka v tem času po mnenju zdravnice nesposobna za zagovor. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, saj je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, predvsem 177. člen ZDR. V konkretnem primeru pravica do zagovora ni bila kršena.

Dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor, ni mogoče presojati strožje kot dolžnost sodišča v civilnem postopku, da stranki omogoči pošten postopek. Tožeča stranka je osebno dne 14.7.2003 prevzela obdolžitev z vabilom na zagovor dne

18.7.2003. Istega dne je podala prošnjo za preložitev zagovora ter se zglasila pri zdravnici dr. L. in v Klubu za zdravljenje alkoholikov, kjer je bilo govora o zdravljenju.

Nenadna odločitev za zdravljenje je očitno povezana z vročitvijo obdolžitve. Tožeča stranka je poslala prošnjo za preložitev datuma zagovora brez zdravstvene dokumentacije, o razlogih odsotnosti z dela od 10.7.2003 dalje ter o zdravljenju odvisnosti od alkohola pa ni sporočila ničesar. Tudi poziva z dne 16.7.2003, da predloži pisno potrdilo o zdravljenju, sicer se bo postopek v zvezi z redno odpovedjo nadaljeval, tožeča stranka ni upoštevala, čeprav je imela možnost pridobiti izjavo zdravnice. Tožena stranka verjame, da tožeča stranka ni bila sposobna za zagovor dne 18.7.2003, vendar ni ravnala tako kot bi morala in je po svoji krivdi povzročila, da je tožena stranka nadaljevala s postopkom brez zagovora, saj ji medicinske dokumentacije ni predložila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99, 2/2004 - ZPP) ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja naslednje: Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka dne 25.7.2003 podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi 3. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - ZDR). Pisna obdolžitev pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z vabilom na zagovor dne 18.7.2003 je bila tožniku vročena 14.7.2003, tožnik pa se zagovora ni udeležil. Toženo stranko je prosil za preložitev datuma zagovora z utemeljitvijo, da se zdravi oz. je napoten v bolnico, vendar tožena stranka prošnje ni upoštevala, ker tožnik do dneva zagovora kljub ponovnemu pozivu ni predložil potrdila zdravstvene ustanove, da je sprejet na zdravljenje.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita zato, ker je tožena stranka kršila določbo 2. odstavka 83. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oz. če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Res je sicer, da tožnik svoji prošnji za preložitev zagovora ni priložil pisnega potrdila zdravnika oz. medicinske dokumentacije, je pa v prošnji navedel, da se zaradi zdravljenja, ker je napoten v bolnico, dne 18.7.2003 ne more udeležiti zagovora. Glede na tožnikovo zdravstveno stanje, kot ga je opisala priča dr. T. L., tožnikova osebna zdravnica, tožnik dne 18.7.2003 ni bil sposoben udeležiti se zagovora. V začetku bolniškega staleža, to je od 9.7.2003 dalje, je bil namreč razlog za odobritev začasne odsotnosti zaradi bolezni sum psihotične psihične motnje ob odvisnosti od alkohola, kasneje pa depresivna motnja z odvisnostjo od alkohola.

Izpoved tožnikove zdravnice, zdravstvena potrdila Psihiatrične bolnišnice Begunje ter zapisi dr. T. L. v tožnikovem zdravstvenem kartonu (priloge C) potrjujejo, da je bilo tožnikovo zdravstveno stanje tako slabo, da za zagovor pri delodajalcu ni bil sposoben.

Tožnik je v spornih dneh sprva odklanjal zdravljenje in pomoč, odšel od doma, tako, da so ga iskali s policijo in bil v takšnem stanju, da bi si lahko kaj naredil, kot je izpovedala dr.

L.. Iz vseh teh razlogov ter ob upoštevanju diagnoze, zaradi katere mu je bil odobren bolniški stalež, očitno tudi ni bil sposoben ustrezno poskrbeti za svoje pravice v postopku redne odpovedi pri delodajalcu, to je, da bi si priskrbel ustrezno zdravniško opravičilo in ga skupaj s prošnjo za preložitev zagovora predložil delodajalcu. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je tožeča stranka po svoji krivdi povzročila, da je tožena stranka nadaljevala s postopkom brez izvedbe zagovora.

Pritožbene navedbe s tem v zvezi so neutemeljene. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi iz krivdnega razloga in s tem v zvezi reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku, je pravilna.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. člena ZPP.