Jedro

Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima nobenih denarnih prejemkov. Iz predloženega izpisa stanja na transakcijskem računu izhaja negativno stanje na računu, poleg tega pa je tožnik zavezanec za plačilo preživnine za dva otroka. Zato so v tožnikovem primeru izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila taks v smislu določbe 2. odstavka 11. člena ZST-1, saj bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se tožeča stranka delno oprosti plačila sodne takse, tako da je dolžna plačati takso v višini 50,00 EUR, s tem da se plačilo takse odloži do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje – postopek na splošno (I. točka izreka sklepa) ter tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse in odločilo, da je dolžna plačati sodno takso v znesku 153,00 EUR (II. točka izreka sklepa).

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter tožečo stranko oprosti plačila sodne takse, ker bo tožnik drugače primoran prepustiti sodišču, da tožbo, ki je podlaga za njegovo nadaljnjo eksistenco in preživljanje otrok, zaradi neplačila takse zavrže. Tožnik je zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks, ker je brez zaposlitve, nekaj mesecev že ni prejel nikakršnih denarnih prejemkov, tudi ne socialne pomoči, za katero pa bo sedaj naknadno zaprosil. Je oče dveh mladoletnih otrok, za katere mora plačevati preživnino, ki je ne zmore plačevati, ker nima niti denarja za lastno preživljanje, tako da mu mati njegovih otrok grozi z izvršbo. Tožnik si začasno izposoja denar od matere, ki je upokojenka in brata in sestre, ki pa se tudi sami komaj zmorejo preživljati. Tožniku ni jasno, kako je lahko izpolnil pogoje, da mu je sodišče odobrilo brezplačno pravno pomoč, sedaj pa se postopek nerazumno zavlačuje, zaradi plačila sodne takse, ki je nikakor ne zmore plačati. Tožnik je lastnik stanovanjske hiše, s katero ima samo stroške, saj mora plačevati vse redne mesečne dajatve, ker nikjer drugje ne more prebivati.

Pritožba je delno utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 do 63/2013) v 1. odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila takse v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prispevke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranki, ki ni prejemnik denarne pomoči po prvem odstavku tega člena, odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdalje do izdaje odločbe. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

Sodišče prve stopnje je glede na določbe citiranega 1. odstavka 11. člena ZST-1 pravilno presodilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj je le-ta možna le v primeru, če gre za stranko, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, zato glede na citirano določbo 1. odstavka 11. člena ZST-1 ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.

Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da so v tožnikovem primeru izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila taks v smislu citirane določbe 2. odstavka 11. člena ZST-1, ker je štelo, da bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, vendar po oceni pritožbenega sodišča ni v zadostni meri upoštevalo premoženjskega stanja in socialnih razmer tožnika. Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima nobenih denarnih prejemkov, iz predloženega izpisa stanja na transakcijskem računu pa izhaja negativno stanje na računu, poleg tega pa je tožnik zavezanec za plačilo preživnine za dva otroka v višini po 105,68 EUR mesečno, je pa lastnik hiše, v kateri prebiva. Zaradi navedenega je po oceni pritožbenega sodišča utemeljena delna oprostitev ne le v višini polovice sodne takse (celotna taksa za postopek na splošno po tar. št. 2311 znaša 306,00 EUR), ampak do zneska 50,00 EUR, tako da je tožnik dolžan po delni oprostitvi plačila sodne takse plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR. Ker pa je (takojšnje) plačilo pogoj za nadaljevanje postopka v obravnavanem delovnem sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja, pritožbeno sodišče meni, da so podani tudi pogoji za odložitev plačila (znižane) sodne takse do izdaje odločbe, to je sodbe sodišča prve stopnje, v smislu 3. odstavka 11. člena ZST-1, saj bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegovi družinski člani.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 5. alineo 353. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep.