Jedro

Tožnici v upravnem postopku ni bila dana možnost dokazovanja lojalnosti njene prednice. Tožena stranka, ki je bila v času odločanja že seznanjena z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 bi jo morala pozvati in ji dati možnost dokazovanja lojalnosti. Ker tega ni storila, izpodbijana odločba ni pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 66/2001 z dne 17.9.2002, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.9.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote M. z dne 7.6.1995, s katero je organ prve stopnje ugotovil, da se pravni prednik tožnice J.A.A.S., rojen 1.5.1876, ni štel za jugoslovanskega državljana v skladu z novelo 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ. Sodišče prve stopnje navaja, da gre v obravnavanem primeru za ugotavljanje državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije po določbi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Po presoji sodišča prve stopnje je upravni organ na podlagi zabeležke v poročni matični knjigi in potrdila mestnega odbora Osvobodilne fronte z dne 25.8.1945 pravilno ugotovil, da je bil J.A.A.S. nemške narodnosti, da je bil državljan nemškega Reicha in nameščenec mestne občine. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da je zabeležka v poročni matični knjigi nedovoljen dokaz, poleg tega je zabeležka narejena s strani okupacijskih oblasti, ki podatka o državljanstvu nemškega Reicha ne bi vpisale, če ne bi šlo za osebo nemške narodnosti. Pritrdilo je ugotovitvi tožene stranke, da se v skladu z določilom 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (ZDrž) ni štel za jugoslovanskega državljana. Po navedeni določbi ZDrž niso pridobile jugoslovanskega državljanstva osebe nemške narodnosti, ki so ob uveljavitvi te določbe dne 4.12.1948 (Uradni list FLRJ, št. 105/48, novela ZDrž) živele v tujini in so se med vojno ali pred njo s svojim nelojalnim ravnanjem pregrešile proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Tožbene navedbe glede neveljavnosti aktov okupatorja je sodišče kot brezpredmetne zavrnilo. Pripominja, da tožeča stranka ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijanje zakonske domneve o nelojalnem ravnanju J.A.A.S., kljub odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93, ne navaja.

Tožnica uveljavlja v pritožbi vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Smiselno ponavlja tožbene navedbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo določil Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo (ZRP), ki določa, da so odločbe upravnih organov okupatorja, sprejete po 6.4.1941, neveljavne. Zato pomeni uporaba uradne zabeležke v poročni matični knjigi, ki govori o nemškem državljanstvu J.A.A.S. uporabo prepovedanega dokaza, poleg tega gre za uporabo posrednega dokaza, saj vpis v poročno matično knjigo ni izkaz državljanstva. Nepravilno je uporabilo mednarodno javno pravo, saj je podelitev tujega državljanstva državljanom Kraljevine Jugoslavije s stališča mednarodnega prava nedopustna. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da sta bili hči in vnukinja J.A.A.S. državljanki FLRJ oziroma RS in sta državljanstvo pridobili po rodu. Nepravilno je razlagalo določila 2. odstavka 35. člena novele ZDrž, ko je navedlo, da se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, ki so živele v tujini ob uveljavitvi novele Zakona o državljanstvu FLRJ dne 4.12.1948. Nesporno je bilo ugotovljeno, da se je J.A.A.S. šele leta 1946 prijavil za bivanje v Avstriji. To pa je po 28.8.1945, zato ni izpolnjen pogoj odsotnosti. Sodišče je nesorazmerno uporabilo izjemoma dovoljeno retroaktivnost, ko je zabeležko v poročni matični knjigi ocenilo kot dokaz z večjo težo od preostalih ponujenih dokazov. Sodišče je nepravilno ovrednotilo pojem "delo v občinski upravi" in na podlagi navedenega nepravilno sklepalo na pripadnost nemški narodnosti. Ni se opredelilo do zatrjevane razlike med nameščenci in uradniki (javnimi uslužbenci). Dokaz o nemški narodnosti ni potrdilo mestnega odbora OF z dne 25.8.1945. Sodišče se ni opredelilo glede navedbe o jugoslovanskem državljanstvu v odločbi o zaplembi premoženja. Za presojo dejstva, da se oseba ni štela za jugoslovanskega državljana, pa bi morali biti kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, določeni v 2. odstavku 35. člena ZDrž.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Ustavno sodišče je v odločbi, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list, št. 23/97), presodilo, da glede na takratne povojne razmere in izid vojne tedanjemu zakonodajalcu, kljub uveljavitvi dejanske retroaktivnosti določbe 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, ni mogoče očitati, da je ravnal nedopustno. V skladu z načelom pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva je zato treba po presoji ustavnega sodišča tudi v postopkih, ki jih danes vodijo pristojni organi na podlagi navedene zakonske določbe, priznati njeno pravno veljavo. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožnikov ugovor retroaktivne uporabe iste zakonske določbe ni utemeljen. Presoja zabeležke v poročni matični knjigi pa pomeni presojo dokazov in ne pomeni retroaktivne uporabe zakonske določbe.

V isti odločbi je Ustavno sodišče odločalo tudi o skladnosti določbe 3. odstavka 63. člena ZDen z Ustavo RS, in sicer v tistem delu, ki določa, da v postopku ugotavljanja državljanstva, kot predhodnega vprašanja denacionalizacijskega postopka, ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ. Ugotovilo je, da navedena določba ni v neskladju z ustavo, saj zakonodajalec, ker gre pri nelojalnosti le za zakonsko domnevo, ni prepovedal posamezniku, da dokazuje svojo lojalnost. Iz upravnih spisov izhaja, da je organ prve stopnje pred izdajo odločbe, izdane pred sprejetjem odločbe ustavnega sodišča, zaslišal K.F. in E.M.K. ter tema pravnima naslednikoma zatrjevanega upravičenca predočil, da na podlagi izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev, zlasti vpisa v poročni matični knjigi leta 1943 izhaja, da je bil pokojni J.A.A.S. nemške narodnosti. Pozvana sta bila, da predložita nasprotne dokaze. Nesporno je bilo ugotovljeno, da je J.S. ob uveljavitvi novele ZDrž (4.12.1948) živel v tujini. Določba 3. odstavka 63. člena ZDen je vzpostavila pravno domnevo, da so osebe nemške narodnosti, ki so ob uveljavitvi novele ZDen živele v tujini, ravnale nelojalno zoper interese narodov in države FLRJ. Zato pritožbeni ugovor glede neizpolnitve pogoja odsotnosti ni utemeljen. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno na podlagi dopisa Pokrajinskega arhiva M. z dne 6.10.1993, v katerem se nahaja potrdilo mestnega odbora OF z dne 25.8.1945, iz katerega izhaja, da je bil J.A.A.S. nemške narodnosti, in vpisa v poročno matično knjigo, da je bil imenovani državljan nemškega Reicha. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka na podlagi presoje navedenih listin arhivskega gradiva pravilno presodila, da je bil J.A.A.S. nemške narodnosti. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da sta upravna organa pravilno odločila, da sta bila prva dva pogoja iz določila 2. odstavka 35. člena ZDrž izpolnjena.

Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na določila Zakona o državljanstvu FLRJ in novelo istega zakona ter upoštevalo dejansko stanje, ugotovljeno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava zaradi neupoštevanja Zakona o razveljavitvi pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo.

Sodišče prve stopnje se res ni opredelilo do tožbene navedbe o jugoslovanskem državljanstvu v odločbi o zaplembi premoženja, vendar to po presoji pritožbenega sodišča na pravilnost odločitve ne vpliva. Državljanstvo se ugotavlja po predpisih o državljanstvu, ki so veljali v času rojstva do smrti osebe, katere državljanstvo se ugotavlja, oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Zato pritožbeni ugovor, da naj bi jugoslovansko državljanstvo J.A.A.S. dokazovala odločba o zaplembi premoženja, ni utemeljen.

Ni pa izkazan tretji pogoj, ki izhaja iz prvih dveh pogojev, nelojalnost J.A.A.S. proti narodnim in državnim interesom narodov FLRJ. V skladu z razlago nelojalnosti ob času odločanja organa prve stopnje, da gre za fikcijo, zoper katero ni dovoljen nasprotni dokaz, tožnici ni bila dana možnost dokazovanja lojalnosti zatrjevanega upravičenca J.A.A.S.. Tožena stranka je bila v času odločanja že seznanjena z odločbo ustavnega sodišča, pa v zvezi z dotedanjo napačno razlago materialnega prava (3. odstavek 63. člena ZDen) tožnici ni dala možnosti dokazovanja lojalnosti. Sodišče zato ni imelo utemeljene zakonske podlage za odločitev, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena (1. odstavek 59. člena ZUS). Glede na navedeno v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih obstoji nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med vsebino izvedenega upravnega postopka. Zato je glede na določbo 3. odstavka 72. člena ZUS podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v skladu s 16. členom ZUS primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena z ZUS.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 74. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču, da opravi nov postopek.