Jedro

Podlaga tožbenemu zahtevku v tej pravdi je dejstvo, da naj bi toženec povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola, kar vodi v izgubo zavarovalnih pravic. Takšnih pravnih posledic se zavarovanec lahko reši le, če dokaže, da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom prometne nezgode.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pustilo sklep v izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 118524/2011 z dne 18. 08. 2011 v celoti veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 7.653,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2011 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 61,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2011 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov v višini 920,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP) pritožuje toženec. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje drugemu sodniku. Sodišču očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj ni ugotavljalo, kdo izmed obeh voznikov je povzročil kritično prometno situacijo, ki je vodila v nastanek prometne nesreče. Vztraja pri stališču, da je škodni dogodek povzročil prav T. Č., kar je potrdil tudi prekrškovni postopek ter izvedenec prometne stroke. Protispisna je tako ugotovitev sodišča, da je za nastanek prometne nezgode odgovoren toženec, kar predstavlja kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dodaja, da je v času prometne nezgode ravnal kot povprečen voznik, upoštevaje mokro cestišče in z njim povezan strah pred zaviranjem. Sodišču očita tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je s tem, ko ni niti postavilo predlaganega izvedenca medicinske stroke niti se do takšnega dokaznega predloga ni opredelilo, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Ravno z izvedencem pa bi toženec dokazoval, da škodni dogodek ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo ter da zato ne more izgubiti zavarovalnih pravic.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka z navedeno tožbo uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi kršitve zavarovalne pogodbe oziroma zahtevek za povračilo izplačane odškodnine tretji osebi s trditvijo, da je zavarovanec, ki je povzročil škodo z uporabo motornega vozila, vozil oziroma ravnal v nasprotju z določilom 3. odstavka 7. člena ZOZP oziroma Splošnimi pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (vožnja vozila pod vplivom alkohola – priloga A15). Za tovrstno odškodninsko odgovornost, ki se uveljavlja s t.i. "regresno tožbo", zakon in Splošni pogoji določajo, katera protipravna dejanja voznika predstavljajo podlago za odškodnino, predpisujejo pa tudi dokazna pravila in ekskulpacijske razloge. Tako ima zavarovalnica na podlagi 4. točke 3. odstavka 7. člena ZOZP v zvezi z 2. odstavkom istega člena in 4. točko 1. odstavka 3. člena v zvezi s 3. odstavkom istega člena Splošnih pogojev, pravico od zavarovanca, ki je izgubil svoje pravice iz zavarovanja, ker je vozilo upravljal pod vplivom alkohola, uveljavljati povračila izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški, zavarovanec pa po 2. odstavku 3. člena Splošnih pogojev AO-07 lahko dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.

6. Zaključek izpodbijane sodbe, da je toženec odgovoren za nastanek škodnega dogodka, je argumentacijsko in materialnopravno zgrešen. Podlaga tožbenemu zahtevku v tej pravdi je namreč dejstvo, da naj bi toženec povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola, kar vodi v izgubo zavarovalnih pravic. Takšnih pravnih posledic se zavarovanec lahko reši le, če dokaže, da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom prometne nezgode (točka 1b drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev). Tožena stranke je trditve, ki bi (če bi se izkazale za resnične) lahko predstavljale razbremenilni razlog, podala v odgovoru na tožbo z dne 9. 1. 2012, dokazovati pa jih je želela z izvedencem medicinske stroke. Do teh navedb in dokaznega predloga se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki v tem obsegu namreč ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, čeprav je od rešitve tega vprašanja odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.

7. Ker je pritožbeno sodišče ob obravnavanju izpodbijane sodbe ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in ker kršitve glede na njeno naravo ni moglo samo odpraviti, je v skladu s 354. členom ZPP odločilo, da se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotavljati še, ali je obstoj prometne nesreče mogoče pripisati toženčevi alkoholiziranosti. V ta namen bo moralo postaviti izvedenca medicinske stroke ter se do izdelanega izvedenskega mnenja opredeliti. V kolikor bo ocenilo, da vzrok za predmetno nesrečo ni v toženčevi alkoholiziranosti, bo moralo tožbeni zahtevek zavrniti, v nasprotnem primeru pa mu ugoditi.

8. Ker je sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo v novo sojenje, je odločitev o stroških v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločitev.