Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršilna dejanja se opravljajo na predlog upnika, sodišče pa samo opravlja po uradni dolžnosti le tista dejanja, ki mu jih nalaga zakon.
Če sodišče ugotovi dejanske ovire pri opravljanju izvršbe, ne sme po uradni dolžnosti ustaviti izvršbe, če upnika predhodno o tem ne obvesti in mu tako omogoči nadaljevanja izvršbe.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, saj je ugotovilo, da dolžnik nima odprtega računa pri banki niti ni zaposlen, zato izvršbe na dovoljenih sredstvih in predmetih ni mogoče realizirati.
Zoper takšno odločitev se je pritožil upnik. Ustavitvi izvršbe nasprotuje, saj sodišče upnika po opravljenih poizvedbah ni pozvalo, ali predlaga kakšno drugo izvršilno sredstvo, temveč je izvršbo kar ustavilo. Meni, da mu je bila tako odvzeta možnost, da predlaga novo izvršilno sredstvo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje predlagane izvršbe.
Pritožba je utemeljena.
Izvršba v tej zadevi teče na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi verodostojne listine dne 12.12.2008 in je postal pravnomočen dne 4.4.2009. Izvršba je bila dovoljena z dvema izvršilnima sredstvoma – rubežem plače in rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je po opravljenih poizvedbah v registru transakcijskih računov fizičnih oseb in v registru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije ugotovilo, da dovoljene izvršbe zaradi dejanske nezmožnosti ni mogoče realizirati, saj dolžnik nima odprtega računa pri banki in tudi ni zaposlen, torej ni sredstev oz. premetov izvršbe. Zato je izvršbo ustavilo.
Sklicevanje sodišča na smiselno uporabo 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni pravilno, saj ta člen določa, da poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti tudi v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. V obravnavani zadevi pa ne gre za nobeno od teh situacij.
Res obstajajo dejanske ovire pri opravljanju izvršbe, o katerih pa bi moral biti upnik obveščen. Izvršilni postopek se namreč vodi po predlogu upnika (načelo dispozitivnosti) in ne po uradni dolžnosti. Izvršilna dejanja se zato opravljajo na predlog upnika, sodišče pa sámo opravlja po uradni dolžnosti (le) tista dejanja, ki mu jih nalaga zakon. V primeru kot je konkretni ZIZ sodišču ne daje pravne podlage za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Sodišče bi moralo po opravljenih poizvedbah o ugotovitvah glede nezaposlenosti dolžnika in neobstoju odprtega računa pri banki obvestiti upnika in mu tako dati možnost, da zavaruje svoje pravice in interese v tem postopku. Ob tem bi mu lahko določilo rok, v katerem bi lahko podal predloge za nadaljevanje izvršbe in šele pasivnost upnika po takem pozivu bi lahko narekovala ustavitev dovoljene izvršbe.
Izpodbijana odločitev je torej preuranjena, zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnice in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka odpade, saj jih upnik ni priglasil.