Jedro

V primerih subjektivne koneksitete, ko ena oseba stori več kaznivih dejanj, se praviloma izvede enoten postopek (7. odstavek 32. člena ZKP). To pomeni, da je mogoče začeti postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti šele, ko je pravnomočno odločeno glede vseh kaznivih dejanj, zajetih z obtožbo. Mogoče pa so tudi izjeme.

Izrek

Zahtevi zagovornikov obs. A.A. za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrožnega sodišča v Krškem z dne 5.12.2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.10.2003 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je s sodbo z dne 5.12.2002 obs. A.A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja spolnega nasilja po 1. odstavku 181. člena KZ ter mu izreklo kazen enega leta zapora. Po določbi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ga je oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po 1. odstavku 182. člena KZ. Oškodovanko je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, hkrati pa odločilo, da mora obsojenec plačati polovico stroškov kazenskega postopka in povprečnino v znesku 60.000 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom z dne 22.10.2003 zavrnilo zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno in v obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter obsojencu naložilo v plačilo povprečnino v znesku 80.000,00 SIT. Pritožbi okrožne državne tožilke pa je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v oprostilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obsojenčevi zagovorniki, odvetniki odvetniške družbe Č. o.p. iz G. ter zagovornik F.P., odvetnik iz S., so pravočasno vložili zoper pravnomočni obsodilni del navedene sodbe zahtevi za varstvo zakonitosti. Prvi uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, drugi pa vlaga zahtevo na podlagi določb 420. do 425. člena ZKP z navedbo, da je sodišče druge stopnje "storilo absolutne bistvene kršitve ZKP".

Zagovorniki odvetniške družbe Č. predlagajo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani pravnomočni sodbi razveljavi ter zadevo vrne Okrožnemu sodišču v Krškem v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Za razveljavitev pravnomočne sodbe in vrnitev zadeve v ponovno obravnavo se zavzema tudi zagovornik, odvetnik F.P. Vrhovna državna tožilka spec. A.M. in vrhovni državni tožilec svetnik M.V. v odgovorih, podanih v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlagata, da Vrhovno sodišče zavrže zahtevi za varstvo zakonitosti kot nedovoljeni. Po njunem stališču zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper delno pravnomočno sodbo, temveč šele takrat, ko postane sodba pravnomočna glede vseh kaznivih dejanj, za katera teče zoper obdolženca enoten postopek.

Zahteva obsojenčevih zagovornikov, odvetnikov odvetniške družbe Č., utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

V tej kazenski zadevi je sodišče druge stopnje na pritožbo okrožne državne tožilke razveljavilo prvostopno sodbo glede kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po 1. odstavku 182. člena KZ, za katero je bil obsojenec oproščen obtožbe, pritožbo obsojenčevega zagovornika v zvezi z drugim kaznivim dejanjem pa je zavrnilo kot neutemeljeno in v obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Z odločitvijo sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo zagovornikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu, je postala sodba, ki zadeva odločbo o krivdi in kazni za kaznivo dejanje spolnega nasilja po 1. odstavku 181. člena KZ, formalno pravnomočna. Glede tega kaznivega dejanja je bila obtožba tudi izčrpana. V rednem postopku o tem delu obtožbe ni mogoče več razpravljati in sodbe tudi glede obstoja tega kaznivega dejanja ter glede krivde in kazni ni mogoče več spremeniti. Ob upoštevanju takšnega položaja je obsodilni del izpodbijane sodbe postal tudi materialno pravnomočen in glede na to, da je bila obsojencu kazen izrečena, tudi izvršljiv. V primerih subjektivne koneksitete, ko ena oseba stori več kaznivih dejanj, se sicer praviloma izvede enoten postopek (7. odstavek 32. člena ZKP). To pomeni, da je mogoče začeti postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti šele, ko je pravnomočno odločeno glede vseh kaznivih dejanj, zajetih z obtožbo. V takem primeru bi Vrhovno sodišče odločalo o zahtevah za varstvo zakonitosti šele, ko bi bilo pravnomočno razsojeno tudi o kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe po 1. odstavku 182. člena KZ. Izpodbijana sodba je postala delno formalno in materialno pravnomočna ter izvršljiva. Zahteva zagovornikov odvetniške družbe Č. je z uveljavljanjem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ter z utemeljitvijo te kršitve nakazala, da ima izpodbijana pravnomočna sodba v obsodilnem delu takšno pomanjkljivost, zaradi katere obstaja verjetnost njene razveljavitve.

Čeprav je sodba le delno in ne v celoti pravnomočna, je takšno stanje stvari zahtevalo odstopanje od navedenega pravila in narekovalo meritoren preizkus vloženih zahtev. S takim načinom odločanja bo v tej konkretni zadevi (glede dejanj, za katera je tekel enoten postopek) omogočeno, da bosta dejanji znova obravnavani v enotnem postopku.

Sodišče prve stopnje je opravilo glavno obravnavo dne 6.6.2002. Na njej sta bili navzoči sodnici porotnici M.J. in M.J. Na preloženi glavni obravnavi dne 26.6.2002 je prišlo do spremembe v sestavi senata. Namesto M.J. je kot sodnica porotnica bila navzoča N.K. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odstavka 311. člena ZKP začelo glavno obravnavo znova. Na tej glavni obravnavi je prebralo izpovedbe M.H., B.T.Š. ter D.L., ki so bile zaslišane na glavni obravnavi 6.6.2002, in zaslišalo priči J.C. ter K.D. in izvedenca T.P. Senat je v enaki sestavi kot na glavni obravnavi 26.6.2002 zasedal tudi na glavni obravnavi 9.9.2002, ki pa je bila preložena na 23.9.2002, na kateri je znova prišlo do spremembe senata. Kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi (l. št. 150), je namesto N.K. znova kot sodnica porotnica na njej sodelovala M.J. Dne 23.9.2002 je sodišče prve stopnje glavno obravnavo z dne 9.9.2002 nadaljevalo z izvajanjem dokaznega postopka. Tako je postopalo tudi v primerih vseh nadaljnjih glavnih obravnav, ki so bile sicer opravljene v nespremenjeni sestavi senata.

Po določbi 1. odstavka 311. člena ZKP se glavna obravnava, ki je bila preložena, mora začeti znova, če se je spremenila sestava senata. To pomeni, da je po začetku zasedanja (305. člen ZKP) obvezno branje obtožnice (321. člen ZKP) in zaslišanje obdolženca (323. člen ZKP). Senat pa sme po zaslišanju strank odločiti, da se v takem primeru priče in izvedenci ne zaslišijo znova in ne opravi ogled, temveč se preberejo izpovedbe prič in izvedencev, dane na prejšnji glavni obravnavi oziroma da se prebere zapisnik o ogledu. Ker se je na glavni obravnavi dne 23.9.2002 spremenila sestava senata, bi sodišče prve stopnje moralo postopati po določbi 1. odstavka 311. člena ZKP in glavno obravnavo začeti znova. Sodnica porotnica M.J., ki je sodelovala pri izrekanju sodbe, namreč ni sodelovala na glavni obravnavi dne 26.6.2002, na kateri se je izvajal dokazni postopek, kot utemeljeno ugotavljajo vložniki zahteve za varstvo zakonitosti. V takem položaju pa ne glede na ostale izvedene glavne obravnave ni mogoče šteti, da je sodnica porotnica neprekinjeno sodelovala na glavni obravnavi. Zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki je absolutne narave in narekuje v zahtevi za varstvo zakonitosti predlagano odločitev.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi zagovornikov odvetniške družbe Č. za varstvo zakonitosti in izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 426. člena ZKP), pri čemer ni sledilo predlogu, da se glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje opravi pred popolnoma spremenjenim senatom. Glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je narekovala razveljavitev pravnomočne sodbe, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo z navedbami, ki jih vsebuje zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika, odvetnika F.P.