Jedro

Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavilo in razveljavilo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov in istočasno predlaga sodišču, da začne pri Ustavnem sodišču ustavnosodno presojo določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopku zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in predlaga zadržanje izvajanja omenjene določbe zakona. Navaja, da je odločitev sodišča nezakonita, saj sodišče uporablja določbo zakona, ki je v nasprotju z Ustavo in drugimi določbami ZFPPIPP. Določba ZFPPIPP 4. točka tretjega odstavka 132. člena je v nasprotju z določbami celotnega 132. člena ZFPPIPP in določbami 279. člena, 280. člena ZFPPIPP. ZFPPIPP v 1. do 3. točki tretjega odstavka 132. člena določa učinke začetka stečajnega postopka, pri čemer omenjene določbe nasprotujejo 132. členu ZFPPIPP, ki določa, da se vsi postopki zavarovanja s predhodno odredbo in na vseh sredstvih ustavijo, razveljavijo. Sodišče bi v takšnem primeru moralo sprožiti postopek presoje ustavnosti in ne bi smelo uporabiti določbe, ki je v nasprotju z Ustavo in posega v pridobljene pravice upnika in mu odvzema pridobljene pravice. Sodna odločba veže stranke in sodišče, dokler ni odpravljena. Zakon ne more poseči v pridobljene pravice strank za nazaj, saj bi taka določba posegla v pravno varnost posameznikov in razveljavila učinke veljavno pridobljenih ločitvenih pravic. Določbe ZIZ o predhodnih odredbah zagotavljajo, po stališču teoretikov, ločitvene pravice upnikom v primeru stečaja oziroma drugega insolventnega postopka, saj posameznik na podlagi izdaje sodne odločbe pridobi ločitveno pravico v primeru vseh sredstev zavarovanja s predhodno odredbo. Zakon ne daje podlage za razlikovanje med posameznimi vrstami predhodnih odredb. Jasno je stališče teoretika Aleša Galiča, da vse vrste predhodnih odredb zagotavljajo ločitvene pravice upnikom v primeru stečaja. Tako stališče je ustaljeno že vse od teoretikov po ZIP, kjer je bila ureditev enaka kot v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Stališče dr. Nine Plavšak v članku „Preostale novosti ureditve postopka prisilne poravnave“ v noveli ZFPPIPP-F nimajo podlage v zakonskih določbah. Avtorica neosnovano in neobrazloženo piše, da so izvršilna sodišča zmotno odločala po stališču, da je mogoče pridobiti ločitveno pravico, na katero ne učinkuje začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodna praksa sodišč, ki pred novelo ni bila v skladu z zakonskimi določbami je bila nezakonita. Pred državnim tožilstvom je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, ki bi morala biti tudi že posredovana na Vrhovno sodišče, da se uredi enotna sodna praksa in pravilna uporaba materialnega prava. Določbe tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so v nasprotju z določbami 279. člena in 280. člena ZFPPIPP. Zakon v 279. členu določa, da začetek stečaja ne vpliva na ločitvene pravice pridobljene v postopku zavarovanja in izvršbe, pri čemer zajame vsa sredstva. Zakon tako na tem mestu govori o ohranitvi ločitvenih pravic na premoženju dolžnika, ki jih je upnik pridobil v postopku izvršbe in zavarovanja. Določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena je v delu, ki določa, da se razveljavijo opravljena dejanja v direktnem nasprotju s preostalim delom 132. člena ZFPPIPP, ki govori o tem, da se ločitvene pravice lahko pridobijo na premičninah in nepremičninah in tudi v nasprotju z 279. členom ZFPPIPP, ki določa splošno generalno pravilo. Upnike, ki so v enakem položaju je potrebno v stečajnem postopku enako obravnavati, zato ni mogoče ločitvenih upnikov, ki so položaj pridobili z različnimi sredstvi zavarovanja, različno obravnavati. Potrebno je ločitvene pravice in odločbe sodišč upoštevati, saj zavezujejo in ni mogoče poseči v pridobljene pravice. Nedopustno je odrekanje ločitvene pravice na temelju protiustavne določbe zakona, ki je v nasprotju z drugimi določbami ZFPPIPP in določbami ZIZ. Ločitveni upniki morajo biti drugače obravnavani kot navedeni upniki. Zakon torej neenako obravnava upnike, ki so na različnih sredstvih pridobili ločitveno pravico preko postopka zavarovanja ali izvršbe pred začetkom stečajnega postopka in za takšno razlikovanje med upniki ni razumnega razloga. Vsa sredstva zavarovanja bi morala biti, ob upoštevanju razlage namena in učinka prehodnih odredb in izvršbe, pred začetkom postopka insolventnosti enakovredna in bi morala zagotoviti ločitveno pravico, če so upniki pridobili ločitveno pravico v skladu z določbami ZIZ. Upnik na podlagi vseh predhodnih odredb pridobi zastavno pravico. Predhodne odredbe so torej dokaj učinkovito sredstvo zavarovanja, saj upnik pridobi zastavno pravico na predmetu zavarovanja oziroma ločitveno pravico v primeru začetka insolvenčnega postopka. Na podlagi 239. člena ZIZ se za postopek zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o izvršbi, torej se za nastanek zastavne pravice uporabljajo določbe, ki veljajo za nastanek zastavne pravice pri posameznem izvršilnem sredstvu. Skoraj za vsako predhodno odredbo lahko najdemo tudi izvršilna sredstva in s tem smiselno uporabo pravil o nastanku zastavne pravice. Edina izjema izvršbe na nepremičnine, pri kateri zastavna pravica nastane na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo, pri predhodni odredbi za nepremičnino pa je predviden vpis predznambe zastavne pravice, kar pa ne pomeni, da upnik ni pridobil zastavne pravice, če izdajo predhodne odredbe opraviči, kot predvideva ZFPPIPP. Ločitvena pravica na podlagi predhodnih odredb torej nastane, če do dneva začetka stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave sodišče vpiše predznambo zastavne pravice na dolžnikovo nepremičnino ali na pravico, vknjiženo na nepremičnini, vendar to ne pomeni, da upnik ne pridobi ločitvene pravice, če opraviči predhodno odredbo. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je prepoved retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice tisti del vsake od pridobljenih pravic, ki ima ustavno naravo. Pridobljene pravice namreč niso nujno le ustavne pravice, temveč so lahko tudi druge z zakonom dane pravice. Prepoved retroaktivnega poseganja v take pravice pa je ustavne narave. Sodišče ne more naknadno, potem ko je že bila izdana odločba na podlagi zakona, razveljaviti avtomatično odločbo ob tem, da nobeno pravno sredstvo ni bilo vloženo in so se stranke strinjale. Sodišče bi moralo, ob opisani ustavno sporni določbi 132. člena ZFPPIPP, prekiniti postopek odločanja in sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem. Postopek izvršbe in zavarovanja, zaradi začetka insolventnega postopka kot generalne izvršbe, bi se moral prekiniti.

3. V odgovoru na pritožbo stečajni dolžnik navaja, da so v obravnavanem primeru pravnorelevantna naslednja dejstva: obstoj upnikove terjatve ni pravnomočno ugotovljen (zoper sklep o izvršbi VL 203915/2013 z dne 17. 12. 2013 je dolžnik 24. 12. 2013 vložil ugovor) in predmetni izvršilni postopek je bil s sklepom VL 203915/2013 z dne 23. 1. 2014 prekinjen z dnem 9. 1. 2014. Za zakonito in pravilno odločitev v predmetni zadevi je po prepričanju dolžnika pomembno dejstvo, da je v obravnavanem primeru, s predhodno odredbo upnik pridobil le pogojno ločitveno pravico, ki obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v osmih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršno (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Ker je s pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka postalo gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena ločitvena pravica. Skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP, po začetku postopka zaradi insolventnosti, proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. To pomeni, da z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba ne bo izpolnil. Položaj je enak položaju, ko je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala. Z začetkom stečajnega postopka torej ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več. Glede na navedeno je sodišče povsem pravilno in zakonito postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavilo ter razveljavilo vsa po sklepu o zavarovanju opravljena dejanja. Na pravilno odločitev sodišča kaže tudi ustaljena sodna praksa. Upnik je v svoji pritožbi povsem zanemaril dejstvo, da je na podlagi predhodne odredbe pridobil le pogojno ločitveno pravico in da iz tega razloga ne more biti izenačen z ostalimi ločitvenimi upniki, katerih ločitvena pravica je nepogojna. V kolikor je upnik v stečajnem postopku dolžnika pravočasno prijavil, bo na ta način pridobil položaj navadnega upnika, zato svojega položaja ne more enačiti s položajem ločitvenih upnikov. Res je, da je eno temeljnih načel stečajne zakonodaje enako obravnavanje upnikov, vendar pa dolžnik poudarja, da je potrebno enako obravnavati upnike z enakim statusom (npr. navadne in prednostne upnike) oziroma glede na njihov status (vrsti red ločitvenih upnikov). Po prepričanju dolžnika določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni protiustavna, saj položaja upnikov, katerih terjatve so zavarovane le po začasnih in predhodnih odredbah ne moremo enačiti s položajem upnikov, ki ga urejajo druge točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Prav tako citirana določba ni v nasprotju z ostalimi določbami 132. člena ZFPPIPP. Predhodne in začasne odredbe zavarujejo neko bodoče negotovo dejstvo pod pogojem, da se tekom postopka ugotovi, da je terjatev izkazana. V obravnavanem primeru pa se zaradi začetka stečajnega postopka terjatev upnika, ki je bila zavarovana s predhodno odredbo ne bo mogla ugotoviti z meritorno odločbo sodišča, vsaj ne na podlagi nadaljevanja pravdnega postopka po 301. členu ZFPPIPP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Začetek stečajnega postopka ima določene pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka (tretji odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP, ki je bil spremenjen z novelo ZFPPIPP-F, Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. decembra 2013, z začetkom veljavnosti 7. decembra 2013). Gre za postopkovne določbe, medtem ko v 48. členu Prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-F, način in začetek uporabe spremenjenih določil 132. člena ZFPPIPP ni bil določen, zato se spremenjeno določilo 132. člena ZFPPIPP začne uporabljati z začetkom veljavnosti, to je s 7. decembrom 2013. 7. Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo, do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se namreč postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Določbe 132. člena ZFPPIPP, ki urejajo vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja, so bile torej spremenjene z novelo ZFPPIPP-F, pri čemer iz Poročevalca DZ izhaja, da je bila takšna sprememba potrebna zaradi jasnosti ureditve pravnih posledic stečajnega postopka. Obrazloženo je, da je mogoče, po ureditvi v ZIZ, ločitveno pravico pridobiti samo v dveh od postopkov zavarovanja, in sicer v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ter v postopku zavarovanja z zastavno pravico na premičnini. Zato sta bili ustrezno spremenjeni 1. in 2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Ker se pri zavarovanju z začasno ali predhodno odredbo, ločitvene pravice ne pridobi, je bila dodana 4. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki izrecno določa, da se postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

8. Sodišče prve stopnje je torej moralo, na podlagi navedene zakonske določbe, postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustaviti, pri čemer ni niti pomembno ali je predlagana predhodna odredba utemeljena ali ne. Predhodna odredba je namreč zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja časovno omejeno zastavno pravico. Koliko časa lahko velja, določata drugi odstavek 263. člena in drugi odstavek 264. člena ZIZ. Zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, obstaja torej pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba (prim. drugi odstavek 263. člena ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prim. prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP), se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica, pri čemer je sodna praksa enotna, da s predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico. Če je torej zoper dolžnika, ki še nima pravnomočne sodbe, ki bi mu zagotovila ločitveno pravico na delu premoženja dolžnika, temveč razpolaga samo s predhodno odredbo, uveden stečajni postopek, postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, s čimer se torej uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več. Tako lahko ugotovimo, da upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.

9. Z začetkom stečajnega postopka torej ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha, kar pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje povsem pravilno in zakonito postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavilo ter razveljavilo vsa po sklepu o zavarovanju opravljena dejanja. Na pravilno odločitev sodišča kaže tudi ustaljena sodna praksa, saj je upnik na podlagi predhodne odredbe pridobil le pogojno ločitveno pravico in že iz tega razloga ne more biti izenačen z ostalimi ločitvenimi upniki, katerih ločitvena pravica je nepogojna. V kolikor je upnik terjatev v stečajnem postopku dolžnika pravočasno prijavil, bo na ta način pridobil položaj navadnega upnika, zato svojega položaja ne more enačiti s položajem ločitvenih upnikov. Po oceni pritožbenega sodišča zato določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni protiustavna, saj položaja upnikov, katerih terjatve so zavarovane le po začasnih in predhodnih odredbah ne moremo enačiti s položajem upnikov, ki ga urejajo druge točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Namen predhodnih in začasnih odredb je, da zavarujejo neko bodoče negotovo dejstvo pod pogojem, da se tekom postopka ugotovi, da je terjatev izkazana, kar pa v obravnavanem primeru, ko se terjatev, ki je bila zavarovana s predhodno odredbo, zaradi začetka stečajnega postopka, ne bo mogla ugotoviti z meritorno odločbo sodišča, torej upnik tudi ne bo mogel več vložiti predloga za izvršbo, da bi pridobljeno pogojno zastavno pravico lahko opravičil. Zato v zvezi s pobudo upnika za ustavnosodno presojo ustavnosti določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, glede na zgoraj povedano, pritožbeno sodišče ocenjuje, da zatrjevana neustavnost omenjenih določb ni podana in le še dodaja, da na tovrstne predloge strank ni vezano, če meni, da je zakon ustavno skladen. Takšno stališče dodatno utemeljujejo novejše odločbe Ustavnega sodišča: npr. sklep Up-597/14 z dne 1. 8. 2014 ter zlasti odločba U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, ko je ustavno sodišče razveljavilo točko 1. prvega odstavka 258. člena ZIZ, zaradi različnega položaja upnikov, v primeru ko je temelj za izdajo predhodne odredbe neizvršljiva sodna odločba iz rednega pravdnega potopka (ko je sodišče po kontradiktorni obravnavi prepričano o obstoju terjatve) in v primeru predhodne odredbe na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (ko upniku ni treba navesti niti dejanske podlage zahtevka niti dokazov, razen verodostojne listine), kar je podlaga predhodni odredbi tudi v konkretnem postopku.

10. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kljub temu, da je sodišče pritožbo upnika zavrnilo, je sklenilo, da dolžnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker so le-ti nepotrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj dolžnik v odgovoru na pritožbo ni navedel nobenega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogel k odločanju o pritožbi.