Jedro

Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni fikcijo na zadnji dan 15-dnevnega roka. Kdaj je poštni delavec pustil pisanje v predalčniku naslovnika ni odločilno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 21. 7. 2017:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika z dne 17. 7. 2017. Iz povratnice v spisu je ugotovilo, da je 20. 6. 2017 vročevalec v hišnem predalčniku pustil dolžniku obvestilo z navedbo kje se pisanje nahaja ter rok 15 dni, v katerem mora pisanje prevzeti. Šteje se, da je bilo pisanje vročeno 5. 7. 2017, to je po poteku 15-dnevnega roka, na kar je bil dolžnik opozorjen. Ugovorni rok je začel teči 6. 7. 2017 in se je iztekel 14. (prav 13.) 7. 2017. Ugovor je vložil šele 17. 7. 2017, kar je prepozno.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da mu je bil sklep o izvršbi vročen 7. 7. 2017, ko mu je bil puščen v poštnem predalčniku, pri čemer predhodno ni bil obveščen o prispeli sodni pošiljki in je bil 7. 7. 2017 prvič seznanjen, da je prejel sklep o izvršbi, na katerega je podal pravočasen ugovor. Rok za podajo ugovora se ni iztekel, saj se je iztekel 15. 7. 2017, torej na dan, ko so se pričele sodne počitnice. Dolžnik redno pregleduje svoj poštni nabiralnik in pošto, vendar sodnega pisanja ni prejel pred 7. 7. 2017. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščencu s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o izvršbi je bil dolžniku vročen s fikcijo. Ta je urejena v 142. členu ZPP. Tretji in četrti odstavek omenjenega člena določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Za nastop fikcije je tako odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni fikcijo na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Kdaj je poštni delavec pustil pisanje v predalčniku naslovnika ni odločilno, zato dolžnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da mu je bil sklep o izvršbi vročen 7. 7. 2017, ko naj bi mu bil puščen v poštnem predalčniku2. 6. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje iz obvestila o opravljeni vročitvi, je vročevalec pustil dolžniku obvestilo v hišnem predalčniku 20. 6. 2017. To obvestilo poštnega delavca je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V skladu s četrtim odstavkom istega člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Dolžnik v pritožbi izpodbija dokazni pomen javne listine, ko navaja, da predhodno ni bil obveščen o prispeli sodni pošiljki in da je bil šele 7. 7. prvič seznanjen o sklepu o izvršbi. Po njegovem dokaznem predlogu v pritožbi je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o. z dopisom z dne 18. 10. 2017 kdaj, na kakšen način in kdo je opravil vročitev dolžniku. Pošta Slovenije d.o.o. je v odgovoru z dne 25. 10. 2017 pojasnila, da je pismonoša 20. 6. 2017 poskušal vročiti pismo na naslovu in ker vročitev ni bila mogoča (ni bilo osebe za prevzem), je v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pismu. Naslovnik ni prevzel pisma na pošti za prevzem v roku in je pismonoša po preteku roka, to je 6. 7. 2017, pustil pismo v hišnem predalčniku. Na naslovu ... je stanovanjska hiša, na kateri je nameščen hišni predalčnik, v katerega se vročajo pošiljke, ki prispejo naslovljene za dolžnika. Nato je sodišče prve stopnje v skladu s 346.a členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ z dopisom z dne 2. 11. 2017 pozvalo stranki k odgovoru na pojasnilo Pošte Slovenije d.o.o. glede zatrjevanih kršitev določil o vročanju. Poleg upnika je odgovoril dolžnik in v vlogi z dne 13. 11. 2017 zgolj vztrajal, da je prejel sklep o izvršbi na naslovu I. 13, V. 7. 7. 2017. Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 14. 11. 2017 posebej pozvalo dolžnika, če še vztraja pri dokaznem predlogu za zaslišanje poštarja in kolikor ne bo ničesar sporočil, bo štelo, da ne vztraja več pri dokaznem predlogu. Ta poziv je bil vročen pooblaščeni odvetniški družbi dolžnika 23. 11. 2017 in nanj ni odgovoril. Ugotovljeno pomeni, da dolžnik ni izpodbil dokaznega pomena javne listine - obvestila o opravljeni vročitvi. Do fikcije vročitve je prišlo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, 5. 7. 2017. 8-dnevni ugovorni rok se je iztekel 13. 7. 2017. Dolžnik je ugovor vložil 17. 7. 2017, česar v pritožbi ne zanika. To je bilo prepozno.

7. Ostale pritožbene navedbe glede prehoda terjatve na novega upnika in sklicevanje na 24. člen ZIZ niso pravno odločilne pri presoji pravočasnosti ugovora.

O pritožbi zoper sklep z dne 4. 9. 2017:

8. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 15. 6. 2017 dovolilo izvršbo. S sklepom z dne 7. 7. 2017 je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - rubežem dolžnikovih premičnin. Zoper oba sklepa je dolžnik 31. 7. 2017 vložil ugovor. V ugovoru ni zatrjeval nikakršnega pravno relevantnega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo in se nanašal le na novo sredstvo izvršbe (rubež premičnin).

9. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da mu je bil sklep o izvršbi vročen 7. 7. 2017, ko mu je bil puščen v poštnem predalčniku, pri čemer predhodno ni bil obveščen o prispeli sodni pošiljki in je bil 7. 7. 2017 prvič seznanjen, da je prejel sklep o izvršbi, na katerega je podal pravočasen ugovor. Predložena listina o odstopu terjatev z dne 5. 2. 2015 ne izkazuje prehoda terjatve od odstopnika na prevzemnika (upnika), kajti potrjuje le dejstvo, da je bil odstop odstopljenih pravic s strani odstopnika prevzemniku izvršen 5. 2. 2015 in da je kupec (upnik) plačal kupnino prodajalcu v skladu s pogoji krovne pogodbe. Upnik ni k predlogu za izvršbo predložil niti krovne pogodbe niti sporazuma ali aneksa oz. druge listine, v kateri bi se dalo preveriti, ali je odstopnik odstopil upniku terjatev po pravnomočnem in izvršljivem sklepu o zavarovanju z dne 4. 1. 2011 v zvezi s sklepom o izvršbi z dne 4. 1. 2010 v zvezi s sklepom o izvršbi z dne 4. 7. 2011, ki se nanaša na dolžnika. Upnik zatrjuje, da je bil odstop terjatev opravljen z notarsko overjeno listino o odstopu terjatve z dne 5. 2. 2015, kar ob pogledu v vsebino listine ne predstavlja listine po 24. členu ZIZ.

10. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da glede na obrazložitev sodišča, ki je enostavna in razumljiva, ni moč dvomiti v pravilnost podatkov glede vročitve sklepa o izvršbi in s tem o pravilnosti odločitve o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi. Prenos terjatve je natančno obrazložil v predlogu za izvršbo ter predložil ustrezne listine v skladu s 24. členom ZIZ.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Na pritožbene navedbe glede pravočasnosti ugovora zoper sklep o izvršbi je bilo že odgovorjeno. Glede na to, da je bil prvi ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen, je še toliko bolj prepozen drugi, kasnejši ugovor.

13. Za ostale pritožbene navedbe, ki pomenijo le ponovitev ugovornih trditev glede prehoda terjatve na novega upnika in izpolnitve pogojev po 24. členu ZIZ, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ne predstavljajo pravno relevantnega ugovornega razloga zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novo sredstvo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. Dolžnik bi jih moral zatrjevati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi, česar ni storil. Končna odločitev in o stroških:

14. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi dolžnika kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

15. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbama ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

16. Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovori ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, II Ips 39/2012. 2 Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi in iz dopisa Pošte Slovenije d.d. z dne 25. 10. 2017 izhaja, da je bilo pisanje puščeno v nabiralniku dolžnika 6. 7. 2017.