Jedro

Na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje nasprotni udeleženec, je mogoče sklepati o interesu večjega števila udeležencev za izid predmetnega nepravdnega postopka in prepletenosti različnih interesov. Vendar pa ne ta okoliščina ne dejstvo, da je razpravljajoča sodnica že odločala v drugih spornih pravnih razmerjih med udeležencema, ne moreta zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med udeležencema je v teku nepravdni postopek zaradi dovolitve nujne poti.

2. Nasprotni udeleženec je z vlogo z dne 16. 9. 2011 predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da med udeležencema na istem sodišču tečejo trije postopki, v katerih predlagatelj nastopa na strani tožeče oziroma tožene stranke, in sicer skupaj z 21 strankami, ki živijo na Ulici A. 4 v I. Obravnavana zadeva je tako le ena v sklopu širšega spornega pravnega razmerja med udeležencema oziroma stanovalci na A. 4. Nasprotni udeleženec je v vlogi z dne 23. 8. 2011 uveljavljal ugovore, glede katerih pa do 16. 9. 2011 ni prejel sodnih pisanj ali odločb, s katerimi bi bile zatrjevane pomanjkljivosti odpravljene. Porajajo se mu dvomi o objektivni nepristranskosti razpravljajoče sodnice, saj gre za zadevo, v kateri ima dejanski interes več kot 20 stanovalcev, kraj sodišča pa ima manj kot 5.000 prebivalcev. Razpravljajoča sodnica odloča in je odločala v vseh sodnih zadevah med udeležencema oziroma stanovalci objekta na L. 14. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče, ki postopa v konkretni zadevi, ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje nasprotni udeleženec, je mogoče sklepati o interesu večjega števila udeležencev za izid predmetnega nepravdnega postopka in prepletenosti različnih interesov. Vendar pa ne ta okoliščina ne dejstvo, da je razpravljajoča sodnica že odločala v drugih spornih pravnih razmerjih med udeležencema, ne moreta zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.

6. Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem nepravdnem postopku ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Končno delegacija pristojnosti ni institut, s katerim bi stranka lahko uveljavljala razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.