Jedro

Poleg verjetnega obstoja terjatve mora upnica izkazati še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Pri tem mora dokazati tako dolžnikova dejanja kot vzročno zvezo, ki jo bodo ta dejanja imela na možnost izvršbe, pri čemer gre za dejstva iz sfere dolžnika. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da redno razpolaganje s premoženjem ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, medtem ko izredno in nepojasnjeno razpolaganje (ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, pri čemer ni nujno, da gre za izogibanja prav konkretni terjatvi) najverjetneje že kaže na obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.

Pri tem je potrebno, da se konkretno dolžnikovo ravnanje subsumira pod zakonski pojem razpolaganja s premoženjem in če ne obstaja katerikoli del pogoja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je glede obstoja subjektivne nevarnosti ugotovilo, da sta dolžnika z zastavno pravico obremenila svoja poslovna deleža, pri tem pa nista izkazala za kakšne namene sta pridobila kredit, ki sta ga zavarovala z zastavno pravico. Svojo odločitev je oprlo na sklepa Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/9276 z dne 1. 4. 2020 o vpisu sprememb pri subjektu D. d.o.o. in Srg 2020/39588 z dne 13. 11. 2020. Takemu zaključku pa ni mogoče slediti, saj sodišče ni pojasnilo zakaj meni, da gre za izredno razpolaganje dolžnikov s svojim premoženjem, ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, še posebej ob dejstvu, da sta bili v času odločanja o ugovoru, zastavni pravici že izbrisani. Na obstoj subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne kaže prenos dejavnosti na drugo družbo, saj gre v tem primeru za dokazovanje obstoja verjetnosti terjatve in ne subjektivne nevarnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep v izpodbijani II, III in IV točki izreka razveljavi ter v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnikov delno ugodilo tako, da je sklep o dovolitvi začasne odredbe z dne 29. 7. 2021 razveljavilo v: - tč. I.3. (glede prepovedi razpolaganja z denarnimi sredstvi na računudolžnika A. A. pri Banki A.,d.d.; - v prvi, drugi, četrti, peti, šesti in sedmi alineji tč. I.4. (glede prepovedi razpolaganja z nepremičninami dolžnika B. B. z ID znakom: parcela X 1, last dolžnika do 1/2, parcela X 2, last dolžnika do 1/8, parcela Y 1, last dolžnika do 1/10, parcela Y 2, last dolžnika do 1/2, parcela Y 3, last dolžnika do 1/2, del stavbe 001, last dolžnika do 1/2), v tč. I.7. in 8. (glede prepovedi razpolaganja z denarnimi sredstvi naračunu dolžnika B. B. pri Banki B., d.d. in pri Banki C., d.d.) in je v tem delu predlog za začasno odredbo zavrnilo. V točki II je sklenilo, da se v točki IV sklep o dovolitvi začasne odredbe z dne 29. 7. 2021 popravi tako, da se glasi:„Upnica mora zoper dolžnika vložiti tožbo zaradi plačila zneska 109.381,33EUR zaradi povračila stroškov odprave napake s strani upnice, znižanja kupnine ter plačila pogodbene kazni v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa, s čimer bo opravičila izdajo te začasne odredbe. Če upnica ne bo vložila tožbe zoper dolžnika v roku, določenem v tem sklepu in naslovnemu sodišču predložila dokazila o tem, bo sodišče postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja.„. V točki III je v preostalem delu sklenilo, da sklep o dovolitvi začasne odredbe z dne 29. 7. 2021 ostane v veljavi in v točki IV, da sta dolžnika dolžna upnici v 8 dneh povrniti 894,50 EUR nadaljnjih stroškov postopka zavarovanja, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep se v točkah II, III in IV izreka pravočasno pritožujeta dolžnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata spremembo sklepa tako, da se v izpodbijanem delu ugovoru dolžnikov ugodi, predlog za izdajo začasne odredbe pa v celoti zavrne, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. V pritožbi uveljavljata kršitev zagotovitve načela kontradiktornosti, izpodbijata odločitev glede verjetnosti obstoja terjatve (tako terjatve upnice do družbe C. d.o.o., kot terjatve zaradi spregleda pravne osebnosti), saj ocenjujeta, da terjatev ni verjetno izkazana, da je v tem delu sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Skladno s sodno prakso so za spregled pravne osebnosti potrebna zavestna ravnanja družbenika, pri čemer do spregleda ne pride, če je družbenik prisiljen v poslovne odločitve in prenos poslovanja zato, ker partnerji prekinejo sodelovanje z družbo in tako pride do zmanjšanja razpoložljivih sredstev družbe iz objektivnih razlogov. Dolžnika trdita, da v tem primeru zavestnega ravnanja družbenikov ni bilo, saj dolžnika nista imela namena oškodovanja upnikov. Tako nista izpolnjena s stopnjo verjetnosti ne objektivni in ne subjektivni element spregleda pravne osebnosti. Kot bistveno še poudarjata, da ob ustanovitvi družbe D. d.o.o. obveznost dolžnikov še ni obstajala in zato družba ni mogla biti ustanovljena z namenom izogibanja izpolnitve te obveznosti. Sodišče v ugovornem postopku ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem da je sodišče odločilo o zavrnitvi ugovora brez razpisanega naroka in zaslišanja dolžnikov pa je, po mnenju pritožbe, kršeno načelo kontradiktornosti. Dolžnika še zatrjujeta, da ni izpolnjen niti drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena in izpodbijata tudi odločitev v stroškovnem delu ter priglašata pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

6. V skladu z določbo 270. člena ZIZ izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

7. Verjetnost terjatve je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Ob upoštevanju, da je postopek za izdajo začasne odredbe nekontradiktoren, je dokaznemu standardu verjetnosti zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži take dokaze ki bi, če bi v nadaljevanju postopka uspel, dokazovali resničnost predlagateljevih navedb in tako narekovali zanj ugodno odločitev. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da namen ugovornega postopka ni še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika1. 8. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je terjatev upnice verjetno izkazana tako glede obstoja terjatve upnice do družbe C. d.o.o., o čemer je v teku pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju opr. št. I P 46/20202, v pravdni zadevi upnice zoper družbo C. d.o.o., zaradi odprave napak, znižanja kupnine in plačila odškodnine, kot tudi iz naslova spregleda pravne osebnosti, ki je predmet tega postopka. Nedvomno je verjetno izkazana terjatev upnice do družbe C. d.o.o., ki je zatrjevala, da je stanovanjska enota, ki je predmet kupoprodajne pogodbe upnice z družbo C. d.o.o., obremenjena z očitnimi in skritimi napakami, zaradi česar je utrpela stroške in škodo. Za obstoj verjetnosti terjatve namreč zadošča, da je upnica verjetno izkazala, da je z družbo sklenila prodajno pogodbo, da ji nepremičnina ni bila izročena v posest do pogodbeno dogovorjenega roka, da je ob izgradnji prišlo do napak, ki jih je upnica pravočasno in ustrezno notificirala in družbo pozvala na njihovo odpravo, slednja pa se na poziv ni ustrezno odzvala in je v posledici zatrjevanih napak upnica utrpela stroške in škodo. Materialnopravno podlago za presojo verjetnosti terjatve v tem delu predstavljajo določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanjskih in enostanovanjskih stavb (ZVKSES v zvezi z Obligacijskim zakonikom - OZ)3 in ker je kupovalka potrošnica tudi določbe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot).

9. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje ugotavljalo še verjetnost obstoja terjatve spregleda pravne osebnosti in zaključilo, da je s stopnjo verjetnosti izkazana terjatev tudi v tem delu: iz bilance stanja družbe C. d.o.o. na dan 31. 12. 2020 izhaja, da so se sredstva družbe sicer nekoliko povečala, vendar iz izkaza poslovnega izida izhaja, da družba posluje v minimalnem obsegu; da ni sporno dejstvo, da sta dolžnika ustanovila novo družbo D., d.o.o., kot razlog pa le pavšalno navajata splošno znano novejšo poslovno politiko bank in gospodarstva, glede ustanavljanja projektnih družb za izvedbo novega gradbenega projekta na pobudo banke in da družbi ne opravljata enake dejavnosti, kar pa ne izkažeta. Sodišče prve stopnje zato zaključuje, da projektno ustanavljanje družb na pobudo bank ne predstavlja splošno znanega dejstva, prav tako pa dolžnika tega z ničemer za verjetno ne izkažeta, enako velja glede dejavnosti obeh družb: glavna dejavnost družbe C., d.o.o. je trgovanje z lastnimi nepremičninami, družba pa opravlja tudi dejavnost gradnje, medtem ko je glavna dejavnost družbe D. d.o.o., ki sta jo dolžnika registrirala 17. 4. 2018, gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, med drugimi pa družba opravlja tudi trgovanje z lastnimi nepremičninami, kar napotuje na zaključek sodišča, da sta dolžnika preusmerila poslovanje na novo družbo oz. kot navajata na novo projektno družbo. Tudi iz navedb dolžnikov ne izhaja, da bi družba C. d.o.o. razpolagala s sredstvi, s katerimi bi lahko poravnala s strani upnice zatrjevane obveznosti (terjatev, ki je predmet zavarovanja), zato sodišče prve stopnje zaključuje, da upnica verjetno izkazuje, da je bilo poslovanje na novo družbo usmerjeno prav z namenom, da bi se onemogočilo poplačilo upnikov družbe C. d.o.o. in s tem kot verjetno izkazuje, da je prišlo do spregleda pravne osebnosti.

10. Pogoje za spregled pravne osebnosti določa 8. člen ZGD-1, ki ureja odgovornost družbenikov za obveznosti družbe odgovorni v izjemnih, v zakonu določenih pogojih: - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, - če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali - če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

11. ZGD-1 omogoča spregled pravne osebnosti v primeru zlorabe družbe, pri čemer zakon poudarja načelo samostojnosti pravne osebe in strogo loči med družbo in družbeniki glede obveznosti, ki zadevajo družbo. Le izjemoma, kadar gre za zlorabo, ki je bistveno povezana s pripadniki pravne osebe, ki z zlorabo dosegajo svoje interese ali koristi, pa omogoča njihovo odgovornost za obveznosti družbe4. Zakon v navedenem členu primeroma (v zvezi z gospodarskim pravom) navaja situacije, ko pride določilo o spregledu pravne osebnosti v poštev, kar pa mora stranka zatrjevati in dokazovati. Sodišče prve stopnje je presojalo pogoje spregleda osebnosti po četrti alinei 8. člena ZGD-1. Ugotovilo je, da sta dolžnika s svojim ravnanjem zmanjšala premoženje družbe C. d.o.o., zaradi česar ne bo več sposobna izpolniti svoje obveznosti do upnice iz naslova zatrjevane obveznosti. Za obstoj verjetnosti terjatve spregleda pravne osebnosti po četrti alinei tega člena je potrebno v postopku zavarovanja z začasno odredbo izkazati tako obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja družbe) kot subjektivnega elementa (zavedanje družbenika).

12. Poleg verjetnega obstoja terjatve pa mora upnica izkazati še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

13. Pri tem mora dokazati tako dolžnikova dejanja kot vzročno zvezo, ki jo bodo ta dejanja imela na možnost izvršbe, pri čemer gre za dejstva iz sfere dolžnika. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da redno razpolaganje s premoženjem ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, medtem ko izredno in nepojasnjeno razpolaganje (ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, pri čemer ni nujno, da gre za izogibanja prav konkretni terjatvi) najverjetneje že kaže na obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ5. 14. Pri tem je potrebno, da se konkretno _dolžnikovo_ ravnanje subsumira pod zakonski pojem razpolaganja s premoženjem in če ne obstaja katerikoli del pogoja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je glede obstoja subjektivne nevarnosti ugotovilo, da sta dolžnika z zastavno pravico obremenila svoja poslovna deleža, pri tem pa nista izkazala za kakšne namene sta pridobila kredit, ki sta ga zavarovala z zastavno pravico. Svojo odločitev je oprlo na sklepa Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/9276 z dne 1. 4. 2020 (priloga A72) o vpisu sprememb pri subjektu D. d.o.o. in Srg 2020/39588 z dne 13. 11. 2020 (priloga A73 v spisu). Takemu zaključku pa ni mogoče slediti, saj sodišče ni pojasnilo zakaj meni, da gre za izredno razpolaganje dolžnikov s svojim premoženjem, ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, še posebej ob dejstvu, da sta bili v času odločanja o ugovoru, zastavni pravici že izbrisani. Na obstoj subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne kaže prenos dejavnosti na drugo družbo, saj gre v tem primeru za dokazovanje obstoja verjetnosti terjatve in ne subjektivne nevarnosti.

15. Po povedanem je bilo pritožbi zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa treba ugoditi, sklep pa v tem delu razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje ponovno odloči glede na zgoraj navedena izhodišča. 16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 O tem Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih (str. 298 - 299) 2 V tem postopku je bila že izdana začasna odredba v zavarovanje upničine terjatve zoper družbo C. d.o.o. 3 gl. določbe prvega in drugega odstavka 461. člena OZ (rok za grajanje napak) ter lex specialis – prvi odstavek 20. člena ZVKSES 4 Prim. II Ips 420/2008 5 O tem VSL sklep I Cpg 243/2021.