Jedro

Tožnik ni državljan Republike Slovenije, niti nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato bi lahko bil upravičen do brezplačne pravne pomoči v skladu s 3. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih države Republike Hrvaške tudi slovenski državljani v Republiki Hrvaški upravičeni do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1801/2012 z dne 29. 11. 2012, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1801/2012 z dne 29. 11. 2012, je odločeno, da se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči A.A., …, Republika Hrvaška (tožnika v tem sporu), zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja finančni položaj prosilca, ki mora biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen v skladu z določilom drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), to je glede na dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni z zakonom drugače določeno. Navaja določbo 12. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v zvezi z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, po katerem povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 520 EUR. Iz podatkov spisa izhaja, da prosilec živi z ženo. Prosilec je brezposeln, njegova žena pa je zaposlena in prejema redni mesečni dohodek. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje je prejela osebni dohodek v skupni višini 2.854,96 HRK, kar preračunano po tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe znaša 378,11 EUR, mesečno torej 126,03 EUR. Nadalje iz podatkov spisa izhaja, da je prosilec v mesecu januarju 2012 prejel odškodnino v višini 51.522,24 EUR. V skladu z določilom 23. člena ZSVarPre se odškodnina, prejeta v obdobju zadnjih 12 mesecev pred mesecem vložitve prošnje, šteje za občasni, neperiodični dohodek prosilca, ki se v skladu z drugim odstavkom tega člena upošteva v višini 1/12 mesečno. V tem primeru se prejeta odškodnina upošteva v višini 4.293,52 EUR na mesec. Glede na ugotovljeno, znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 2.209,77 EUR, kar presega z zakonom določen cenzus.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrnjena, ker v obravnavani zadevi niso bili uporabljeni vsi dokazi. Obrazložitev temelji na podatku, ki je izvzet iz konteksta. Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju, št. P 682/2006 z dne 13. 9. 2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 634/2012 z dne 4. 11. 2011, je dejansko prejel znesek 51.522,24 EUR, ki je zajemal glavnico, obresti in pravdne stroške. Ta znesek ni predstavljal odškodnine, ampak mesečno rento za čas od 18. 9. 2000 do 18. 10. 2007. Prejemkov iz tega naslova ni mogoče šteti v mesečne prejemke v času pred vložitvijo zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj so bili izplačani za obdobje več let pred vložitvijo vloge. Od meseca septembra 2000 dalje ni imel nobenih prejemkov in se je preživljal zgolj s socialno pomočjo in posojili, ki jih je dobil od sorodnikov in znancev. Mesečna renta, ki je bila določena z obema sodbama, ni zadoščala niti za poplačilo vseh dolgov tožnika, ki so nastali z njegovim preživljanjem v preteklosti. Vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložil zato, da bi uveljavil mesečno rento tudi za čas od 2007 dalje.

Tožnik predlaga, da se odločba tožene stranke kot nezakonita odpravi in se mu odobri redna brezplačna pravna pomoč zaradi uveljavitve zahtevka za plačilo rente v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred sodiščem na prvi stopnji, razen plačila vseh sodnih taks. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči se naj določi odvetnik B.B. v C. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva izdaje sklepa do plačila v roku 15 dni. Tožnik vlaga tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker je invalid in prejema mesečno pokojnino v znesku 126,03 EUR.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnik v tožbi.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 10. členu določa, kdo so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. To so državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo; tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji; drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji v primerih določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da je vzajemnost iz 3. točke prvega odstavka tega člena podana, če so po predpisih države tujca tudi slovenski državljani v državi tujca upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Zaprosilo o tujem pravu pošlje na zahtevo tujca ministrstvo, pristojno za pravosodje po diplomatski poti. Obvestilo tuje države o njenem pravu na področju brezplačne pravne pomoči ima v postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči značaj javne listine po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, in da nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (1. in 2. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP), zato bi tožnik lahko postal upravičenec do brezplačne pravne pomoči v skladu s 3. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih države R Hrvaške, tudi slovenski državljani v R Hrvaški upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da tretji odstavek 10. člena ZBPP, kot navedeno zgoraj določa, da ima obvestilo tuje države o njenem pravu na področju brezplačne pravne pomoči v tem postopku značaj javne listine po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, bo tožena stranka v ponovnem postopku upoštevala določbo 168. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa v prvem odstavku, da če organu, ki odloča o stvari, ni znano pravo, ki velja v tuji državi, lahko poizve o tem pri ministrstvu pristojnemu za pravosodje. V drugem odstavku je določeno, da organ, ki odloča o stvari, lahko zahteva od stranke, naj mu predloži javno listino, izdano od pristojnega tujega organa, s katero se potrjuje, katero pravo velja v tuji državi. To pomeni, da bo morala tožena stranka sama pridobiti to listino (morebiti z njo že razpolaga) ali pa bo od tožnika zahtevala izpolnitev tega zakonskega pogoja. Četudi je tožena stranka odklonila odobritev bpp tožniku kot prosilcu, zaradi neizpolnitve finančnega (subjektivnega) pogoja po določbi 12. člena ZBPP, bo morala v ponovnem postopku najprej ugotoviti izpolnitev procesnega pogoja vzajemnosti za dopustitev obravnavanje tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in šele v primeru izpolnitve tega pogoja, sprejeti njeno vsebinsko odločitev.

Glede na navedeno, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče tožbi iz drugih razlogov ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Sodišče ni odločalo o predlogu tožnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks, glede na to, da se v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV.