Jedro

Ker gre za stavbo, v kateri so bili njeni posamezni deli izločeni iz celote (v času nacionalizacije in denacionalizacije), ker se je z njimi vršil promet (različna lastniška struktura) in ker so bili ti pravni položaji različno zemljiškoknjižno evidentirani, gre za nedokončano etažno lastnino, kot eno od podvrst dejanske etažne lastnine.

Osebe, ki niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela obravnavane stavbe, niti nimajo na njih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic, nimajo več pravnega interesa za udeležbo v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da A. A., B. B., C. C. in D. D. niso več udeleženci tega nepravdnega postopka (I. točka izreka), ter ugotovilo, da so udeleženci tega nepravdnega postopka tudi E. E., F. F., G. G. in H. H. (II. točka izreka). Svojo odločitev v I. točki izreka je oprlo na ugotovitev, da A. A., B. B., C. C. in D. D. niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela stavbe, glede katere je v teku postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine (stavba J. 1, Ljubljana, z ident. št. 0000-237, ki stoji na parc. št. *41 k. o. X) niti nimajo na posameznih delih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic. Glede odločitve v II. točki izreka pa je ugotovilo, da so E. E., F. F., G. G. in H. H. po podatkih v spisu zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov sporne stavbe in v tem postopku še niso sodelovali. V skladu z določbami Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) in ustaljeno sodno prakso so vsi vpisani etažni lastniki zakoniti (formalni) udeleženci tega postopka, zato je sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da so udeleženci tega nepravdnega postopka tudi osebe navedene v II. točki izreka.

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka. Navaja, da ga izpodbija v celoti in opozarja, da je iz glave sklepa izostal podatek, da gre za nepravdni oddelek, oddelek za etažno lastnino, v nepravdni zadevi, in glava sklepa daje zavajajoč podatek. Mestna občina in ostali udeleženci postopka glede na pravnomočen vpis v ročno vodeni zemljiški knjigi pri celotnem z. k. vložku 104, k. o. X ne izpolnjujejo pogojev za zemljiškoknjižno realizacijo in nimajo izkazanega pravnega temelja, saj imajo le zaznamovano lastninsko pravico. Aktivno legitimacijo je kot stranka v postopku denacionalizacije izgubila tudi predlagateljica s pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe in vpisom v ročno vodeno zemljiško knjigo. Odločba o denacionalizaciji je pravnomočna že 29 let in ni zakonito te vsebinsko popravljati in vzpostavljati etažne lastnine. Pritožnica obširno pojasnjuje, da je bil predmetni postopek sprožen na podlagi lažnih in ponarejenih lastniških podatkov elektronske aplikacije, nikoli ni prišlo do prvega tehničnega prenosa lastniških podatkov na elektronsko aplikacijo, temveč do vpisa pravic na podlagi navodil Vrhovnega sodišča RS, za katera ni zakonske podlage. Kljub opozorilom oddelek za etažno lastnino še vedno povzema podatke iz ponarejene elektronske aplikacije. Iz ročno vodene zemljiške knjige jasno izhaja, da ne gre za nedokončano etažno lastnino, prav tako skupni prostori v stavbi niso skupni del stavbe, temveč so v zasebni lasti denacionalizacijskih upravičencev (sedaj dedičev). Povzema denacionalizacijsko odločbo z dne 4. 6. 1993 ter opozarja, da iz nacionalizacije izvzeti prostori nimajo deleža na hiši in zemljišču, ampak samo opisno lastništvo, zato se na stavbi ne more vpisovati etažna lastnina. Za vrnitev podržavljenega premoženja velja institut pravnomočnosti, ki izključuje nadaljnje razpravljanje. Ker ni pravne podlage za vzpostavitev etažne lastnine, je treba izpodbijani sklep odpraviti ter postopek po ZVEtL ustaviti.

3. Na pritožbo je odgovorila 6. nasprotna udeleženka K. K., ki ji nasprotuje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica v pritožbi ponovno obširno pojasnjuje, zakaj sporna stavba ne more biti predmet postopka po ZVEtL-1, čeprav že iz njenih navedb izhaja, da ji je jasno, da sporna stavba (hiša skupaj s pripadajočimi zemljišči) z odločbo Ministrstva za kulturo z dne 4. 6. 1923 upravičencema dejansko ni bila vrnjena v celoti, saj jim je bila vrnjena lastninska pravica na podržavljenem premoženju – hiši, skupaj s pripadajočimi zemljišči, z izjemo iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, ki se tudi nahajajo v hiši. Tudi iz sklepa o dedovanju „D“ D334/94 (B4) izhaja, da je v zapuščino po L. L., po katerem je dedovala pritožnica, spadala ½ nepremičnin, vpisanih pri vložku št. 104, k. o. X, razen štirih iz nacionalizacije izvzetih stanovanj. Kot je sodišče prve stopnje pritožnici že večkrat pojasnilo, že iz odločbe očitno izhaja, da je na stavbi nastala t. i. etažna lastnina. Ker gre za stavbo, v kateri so bili njeni posamezni deli izločeni iz celote (v času nacionalizacije in denacionalizacije), ker se je z njimi vršil promet (različna lastniška struktura) in ker so bili ti pravni položaji različno zemljiškoknjižno evidentirani, gre za nedokončano etažno lastnino, kot eno od podvrst dejanske etažne lastnine. Na naroku dne 10. 6. 2016 je sodišče pritožnici pojasnilo tudi, da predmetni postopek sodišče vodi zato, ker že iz stanja v ročno vodeni zemljiški knjigi, pa tudi iz izreka denacionalizacijske odločbe z dne 4. 6. 1993, izhaja, da etažna lastnina na stavbi J. 1, Ljubljana, že obstaja, vendar še ni urejena (ne pa na podlagi napačno prenesenega zemljiškoknjižnega stanja po prenosu ročno vodene knjige v elektronsko vodeno zemljiško knjigo). Poleg tega sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnico na zadnjem naroku (15. 9. 2021) seznanilo tudi z odločbo RS, Ministrstva za kulturo z dne 28. 8. 2020 (B50), s katero je to sporno denacionalizacijsko odločbo z dne 4. 6. 1993 v prvi točki izreka v delu, ki se nanaša na zemljišče parc. št. *41, k. o. X, na kateri stoji sporna stavba, ter na skupne dele te stavbe, izreklo za nično. Prvo točko izreka odločbe z dne 4. 6. 1993 je nadomestilo z novo prvo točko, tako da se upravičencema vrne lastninska pravica na sporni nepremičnini, vsakemu do ene idealne polovice, vendar zmanjšane za deleže, ki jih v naravi predstavljajo iz nacionalizacije izvzeta štiri stanovanja v njuno korist, s pripadajočimi kletmi in drvarnicami, souporabo stranišča, pralnice, hodnika, stopnišča in podstrešja, pripadajočimi skupnimi deli stavbe ter pripadajočim zemljiščem parc. št. *41, k. o. X. Pritožnica je že na naroku izjavila, da tej odločbi kljub pravnomočnosti ne priznava veljavnosti, vendar ne namerava sprožiti nobenih postopkov. Ob navedenem dejanskem stanju pa se tudi njene trditve glede skupnih prostorov v stavbi ter zemljišča (da iz nacionalizacije izvzeti prostori nimajo deleža na hiši in zemljišču) izkažejo za neutemeljene.

6. Glede izpodbijanega procesnega sklepa je odločilno, da je sodišče pravilno zaključilo, da osebe, ki niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela obravnavane stavbe, niti nimajo na njih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic, nimajo več pravnega interesa za udeležbo v tem postopku, zato je pravilno odločilo, da niso več udeleženci tega nepravdnega postopka (I. točka izreka). Ker so po sedanjih zemljiškoknjižnih podatkih zemljiškoknjižni solastniki posameznih delov stavbe tudi G. G. in H. H. ter E. E. in F. F., pa je sodišče pravilno ugotovilo tudi, da so ti udeleženci tega nepravdnega postopka, saj so že po zakonu vsi vpisani etažni lastniki zakoniti (formalni) udeleženci tega postopka. Odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka je zato pravilna, drugačne pritožbene navedbe pa ob že obrazloženem niso utemeljene.

7. Končno je neutemeljena tudi navedba, da je iz glave sklepa izostal podatek, da gre za nepravdni oddelek, oddelek za etažno lastnino, saj sklepe izdaja sodišče in ne njegov oddelek.

8. Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja, saj za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1).

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).