Jedro

Glede na to, da je tožnik tožbo (ki jo je sodišče prve stopnje prejelo po izteku roka za vložitev tožbe) kljub nedvoumnemu in jasnemu pravnemu pouku pravočasno po odvetniku vložil pri drugostopenjskemu upravnemu organu, napačne vložitve ni mogoče pripisati njegovi nevednosti ali očitni pomoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list 105/06 in 26/07 - sklep US).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik pravočasno vložil tožbo pri drugostopenjskemu organu, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo po izteku roka za vložitev tožbe. Ker je v odločbi drugostopenjskega upravnega organa podan jasen in nedvoumen pravni pouk, tožnik pa je tožbo vložil po odvetniku, vložitve tožbe pri drugostopenjskem upravnem organu ni mogoče pripisati njegovi nevednosti ali očitni pomoti, zato je le-ta prepozna.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožeči stranki prizna priglašene stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je zadnji dan roka za vložitev tožbe pri drugostopenjskemu organu vložil vlogo "Predlog organu oziroma podrejeno tožba za upravni spor", v kateri je izrecno navedeno in predlagano, da naj se primarno odloči o dovoljenosti obnove postopka, podrejeno pa o tožbi, saj je prvostopenjski upravni organ že tožnikovo laično vlogo napačno štel za pritožbo zoper svojo prvostopenjsko odločbo, čeprav je iz njene vsebine nedvomno razvidno, da gre za predlog za obnovo postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 29. člena ZUS-1 se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti, 2. odstavek istega člena pa določa, da se v primeru, če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.

Po presoji vrhovnega sodišča je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožba bila vloženo prepozno, zaradi česar jo je bilo treba zavreči. Tožnik je namreč odločbo drugostopenjskega upravnega organa z dne 16.3.2007 prejel dne 26.3.2007, 30-dnevni rok za vložitev tožbe v predmetnem upravnem sporu se je tako iztekel v sredo, dne 25.4.2007. Tožnik je po odvetniku tožbo pravočasno vložil pri drugostopenjskemu upravnega organu (na zadnji dan roka, dne 25.4.2007, priporočeno po pošti) kljub jasnemu in nedvoumnemu pravnemu pouku, da je v roku 30 dni možen upravi spor s tožbo pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo po izteku roka. Glede na navedeno in glede na 2. odstavek 29. člena ZUS-1 ter ob dejstvu, da je tožnik tožbo vložil po odvetniku, se vrhovno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da napačne vložitve ni mogoče pripisati njegovi nevednosti ali očitni pomoti.

Vrhovno sodišče pojasnjuje, da na drugačno odločitev glede tožbe tožnikov ugovor, da je vložil predlog za obnovo upravnega postopka in le podrejeno tožbo, ne more vplivati. Kolikor o njegovem predlogu za obnovo upravnega postopka še ni bilo odločeno, pa lahko vloži pritožbo zaradi molka organa po ZUP.

Ker v obravnavani zadevi tudi niso podane kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče glede na navedeno na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov postopka temelji na prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št.73/07-UPB3 in 45/08), ki se v upravnem sporu uporablja primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).