Up-442/04 - 7

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.d., Ž., ki jo zastopa mag. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 604/01 z dne 16. 4. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 918/98 z dne 12. 4. 2001 v zvezi z odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada, št. 415-6/98-LJ z dne 28. 4. 1998 in v zvezi z odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Posebnega davčnega urada, št. 300-17/97-06/DŠ z dne 22. 12. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zaradi obveznosti plačila prometnega davka od uvoženih alkoholnih pijač, ki ji je bila naložena v postopku inšpiciranja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja prometnega davka. Navaja, da je alkoholne pijače za prodajo najprej ali uvažala ali kupovala od drugih uvoznikov oziroma od prodajalcev na domačem trgu, po spremembi davčne zakonodaje v letu 1996 pa jih je začela uvažati za znanega kupca ter jih od njega nato odkupila in prodala naprej. Ker naj bi bila uvozna provizija, ki jo je pri tem zaračunavala znanemu kupcu, bistveno nižja od marže, zaračunane drugim kupcem, sta pristojna davčna organa v upravnem postopku zavzela stališče, da je bila osnova za prometni davek prenizka, saj bi bila višja, če bi bile uvožene pijače prodane kupcem neposredno, mimo znanega kupca. Zavzeto stališče sta sodišči v upravnem sporu potrdili. Zato vlaga še ustavno pritožbo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje najprej kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj naj ne bi bilo odgovorjeno na navedbe iz vloženih pravnih sredstev. V utemeljitev navaja, da je že s tožbo v upravnem sporu opozorila na pomanjkljivost odločb, izdanih v upravnem postopku. Davčni organ prve stopnje je namreč pogodbo med pritožnico in znanim kupcem označil za navidezno, ker naj bi bila brez dopustne podlage oziroma z nedopustnim predmetom obveznosti. Po pritožničinem mnenju bi moral davčni organ jasno in nedvoumno navesti, zakaj pogodba ni bila upoštevana, na kar je v pritožbi tudi opozorila. Vendar se davčni organ druge stopnje do njenih navedb ni opredelil. Te pomanjkljivosti tudi ni odpravilo Upravno sodišče, ki je pretežno citiralo stališča strank ter pritožbena stališča zgolj opredelilo za nepravilna, ne da bi obrazložilo svoja stališča. To je storilo šele Vrhovno sodišče, ki je zavzelo stališče do tožbenih navedb in utemeljilo svojo odločitev. Ker naj bi v primeru, ko sodna odločba ne vsebuje razlogov odločitve, šlo za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, zatrjuje pritožnica tudi to kršitev. Storjena naj bi bila s sodbo Upravnega sodišča ter s sodbo Vrhovnega sodišča, ki sodbe nižjega sodišča ni odpravilo, temveč je pritožbo zavrnilo.

3.Nadalje zatrjuje pritožnica še kršitev pravice do lastnine iz 33. člena Ustave ter kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. V utemeljitev navaja, da je razglasitev pogodbe za navidezno povečala njeno davčno obveznost, kar pa naj bi bilo nedopusten in prekomeren poseg v poslovne odločitve, ki bi ga moralo sodišče preprečiti.

B.

4.Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca, zato ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Iz pritožničinih navedb izhaja, da naj bi ji bili kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker iz odločb, ki so jih v postopku izdali organi, hierarhično nižji od Vrhovnega sodišča, niso razvidni razlogi za sprejeto odločitev. Pritožničino zatrjevanje, da morajo biti odločitve pristojnih organov, ko ti odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih stranke, obrazložene, ni sporno. Obveznost obrazložitve odločb namreč ne izhaja le iz pravice do enakega varstva pravic, ki pomeni obveznost vzeti na znanje navedbe strank, pretehtati njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi odločbe tudi opredeliti, temveč je tudi del pravice do pritožbe, saj stranka lahko šele po tem, ko izve, na katerih dejstvih ter na katerih pravnih normah temelji izdana odločba, učinkovito uresniči svojo pravico do pritožbe.

6.Odločilno dejstvo, zaradi katerega je bilo pritožnici naloženo plačilo prometnega davka od prometa proizvodov, je opredelitev (prve) prodaje uvoženih alkoholnih pijač, pri kateri je nastala obveznost za obračun in plačilo prometnega davka, za navidezno. Sodišči sta pravilno ugotovili, da razloga za takšno opredelitev prodaje jasno izhajata iz prvostopenjske odločbe davčnega organa: iz računov je razvidno, da je bilo prodano blago isti oziroma naslednji dan odkupljeno po višji ceni, blago pa ni zapustilo skladišča (prvega) prodajalca (po odkupu se je blago evidentiralo kot zaloga blaga, nabavljena na domačem trgu), zaradi česar ni šlo za dejanski promet in menjavo lastnika blaga. Posledica opredelitve opisanega blagovnega toka in z njim povezanega cenovnega toka, za navideznega, je bila pritožničina obveznost (do)plačila prometnega davka, za katero iz prvostopenjske odločbe davčnega organa izhaja, da jo je davčni organ določil s primerjavo pritožničinih blagovnih in cenovnih tokov za posamezno blago, saj pritožnica sama te svoje obveznosti ni določila.

7.Obrazložitev iz instančnih odločb se sklicuje na obrazložitev hierarhično nižjih odločb; tako se Vrhovno sodišče, za katerega pritožnica poudarja, da je zavzelo stališče do tožbenih navedb in utemeljilo svojo odločitev, sklicuje na obrazložene ugotovitve obeh davčnih organov in nižjega sodišča ter jim pritrjuje. V prvostopenjski davčni odločbi je jasno navedeno in utemeljeno odločilno dejstvo, kar potrjujejo tudi instančne odločbe, izdane na podlagi pritožničinih pravnih sredstev, v katerih ta predvsem nasprotuje opredelitvi svojega poslovanja kot navideznega in ponavlja svoje argumente, s katerimi na predhodni stopnji postopka ni uspela. Glede na to, da razlogi za pritožničino obveznost iz naslova prometnega davka jasno izhajajo iz prvostopenjske davčne odločbe, prav tako pa je v instančnih odločbah odgovorjeno na tiste pritožničine ponavljajoče se navedbe, ki so za odločitev bistvenega pomena, je neutemeljeno pritožničino zatrjevanje, da naj bi ji bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine iz 22. in 25. člena Ustave.

8.Prav tako z izpodbijanimi odločbami očitno nista bila kršena 33. in 74. člena Ustave, saj je neutemeljeno pritožničino zatrjevanje, da je do kršitve prišlo, ker je davčni organ pri inšpiciranju poslovnih dogodkov ugotovil višjo davčno obveznost. Iz pritožničinih zatrjevanj namreč sploh ne izhaja, zakaj naj bi bila večja davčna obveznost prekomeren oziroma nedopusten poseg v lastnino. Prav tako ni razvidno, kako naj bi večja davčna obremenitev, ki jo je glede na pritožničin izbrani način poslovanja ugotovil davčni organ, posegala v svobodno gospodarsko pobudo, saj pritožnica zaradi nje ni bila omejena pri urejanju svojih poslovnih odnosov na želeni način.

9.Ker z izpodbijano sodbo niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan