Jedro

Zakon ne določa, da bi moral delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi posebej navesti in obrazložiti tudi pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR – t. j. okoliščine in interese strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to tudi ne bi bila nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ne bi vsebovala trditev v tej smeri.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 13.6.2005, poziv na delo, vpis delovne dobe v delovno knjižico od 14.6.2005 dalje ter od tega datuma dalje do vrnitve na delo obračun in plačilo nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklenilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik storil očitano hujšo kršitev pogodbenih obveznosti – s tem, da je dne 31.5.2005 skupaj s sodelavcem vzel delodajalcu več paketov različnih krp. Gre za kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ, Ur. l. RS, št. 63/94 in nadalj.). Razlog za odpoved je resen in utemeljen in onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bila pred odpovedjo tožniku vročena pisna obdolžitev, omogočen pa mu je bil tudi zagovor. Predvidenega ustnega zagovora se tožnik ni udeležil, temveč se je zagovarjal pisno.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dokaznimi zaključki in pravno presojo sodišča prve stopnje. V zvezi s presojo, ali kljub dokazani kršitvi pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja vendarle obstaja možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je ugotovilo, da je obrazložitev tega pogoja v izredni odpovedi sicer skopa, vendar že dejstvo, da ima kršitev tudi znake kaznivega dejanja, predstavlja okoliščino, zaradi katere nadaljevanje delovnega razmerja ni možno niti do izteka odpovednega roka. To je bilo stališče direktorja tožene stranke, ki je izpovedal, da v podjetju ne more imeti ljudi, ki kradejo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni razvidno, katere so tiste okoliščine in interesi na strani obeh strank, ki preprečujejo nadaljevanje delovnega razmerja do poteka odpovednega roka – v smislu 1. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Okoliščine in interesi po tej določbi bi morale biti v izredni odpovedi izrecno navedene, da bi njihov obstoj in utemeljenost lahko preizkusilo sodišče. Če jih delodajalec ne navede, izredne odpovedi ni mogoče preizkusiti. Gre za predpostavke, od katerih je odvisna zakonitost same izredne odpovedi. V dokaznem postopku pred sodiščem teh pomanjkljivosti ni mogoče popraviti. Sodišče druge stopnje je s tem v zvezi napačno uporabilo določbo 1. odstavka 110. člena ZDR v zvezi s 86. členom ZDR.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revident ne uveljavlja bistvenih kršitev določb postopka, zaradi česar revizijsko sodišče v tej smeri ni moglo in smelo preizkušati izpodbijane sodbe.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Za zakonitost izredne odpovedi je potreben obstoj enega od zakonskih razlogov za odpoved po 1. odstavku 111. člena ZDR in obstoj pogoja iz 1. odstavka 110. člena ZDR, namreč da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. „Vse okoliščine“ se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo „interesov obeh pogodbenih strank“ pa je pomembno zlasti, koliko je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank, zlasti medsebojno zaupanje. V nekaterih primerih je že narava ali teža dejanja oziroma teža posledic kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti takšna, da lahko privede do (popolne) izgube zaupanja in s tem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.

V zvezi s formalnimi zahtevami, ki jih mora vsebovati odpoved, iz določbe 1. odstavka 86. člena ZDR, izhaja, da morata biti redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki, iz 2. odstavka istega člena pa, da mora delodajalec navesti odpovedni razlog in ga pisno obrazložiti ter opozoriti delavca na pravno varstvo in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Zakon razen zahtev po pisni odpovedi, navedbe razloga, njegove obrazložitve in opozorila na pravno varstvo torej ne določa še natančnejših ali posebnih zahtev obličnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To je razumljivo, saj odpoved pogodbe o zaposlitvi ni disciplinska (kaznovalna) sankcija, temveč civilna sankcija zaradi njene kršitve. Zakon tudi ne določa, da bi moral delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi posebej navesti in obrazložiti tudi pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR - namreč okoliščine in interese strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to tudi ne bi bila nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ne bi vsebovala trditev v tej smeri.

V obravnavanem primeru je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku na dveh mestih jasno navedla, da gre za takšno kršitev (z znaki kaznivega dejanja), ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pri tem poudarila tudi, da gre za dejanje, s katerim je tožnik povzročil toženi stranki tudi premoženjsko škodo. Sodišče je utemeljeno upoštevalo tudi izpoved direktorja tožene stranke, da ne bo dovolil, da bi imel v podjetju ljudi, ki kradejo.

Tudi po presoji revizijskega sodišča - glede na naravo kršitve (protipravne prilastitve različnih krp, ki jih izdeluje tožena stranka) z znaki kaznivega dejanja po 211. člena KZ in povzročeno škodo, upoštevajoč tudi obnašanje tožnika po storitvi kršitve (tožnik je zanikal, da bi kršitev sploh storil), ni razlogov za presojo, da bi upoštevajoč interese strank še vedno obstajala možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved je zakonita.

Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.