Jedro

Sodišče je kršilo tožnikovo pravico do izjave in mu ni dalo možnosti obravnavanja, saj se je pri odločitvi oprlo na trditve prve toženke, glede katerih tožniku možnost odgovora ni bila dana. Hkrati je storilo tudi kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano zavrnilno sodbo izdalo brez glavne obravnave v nasprotju z določili ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave in sodbo razsodilo, da se ugotovi, da je tožnik J. C. pridobil lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 2654/24, k.o. X (I. točka izreka), tožbeni zahtevek zoper prvo toženo stranko Mestno občino Y je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka (tožnik). Izpodbija jo v II. točki izreka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da višje sodišče v izpodbijanem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je prvotožena stranka (prva toženka) v zadevi še vedno pasivno legitimirana in je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo. Tožnik je že v tožbi pojasnil, da je prva toženka pridobila lastninsko pravico na zemljišču parc. št. 2654/24, k.o. X na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini konec julija 1997 na podlagi zakona samega z dnem njegove uveljavitve. V zemljiški knjigi je še vedno vpisan pravni prednik prve toženke – upravni organ Občinski ljudski odbor Y. Dokler dogovor med občinami o delitvi premoženja ni izveden v zemljiški knjigi, prva toženka pasivni legitimaciji ne more utemeljeno ugovarjati. Zemljiškoknjižna lastnica predmetne nepremičnine je torej dejansko Mestna občina Y, medtem ko drugotožena stranka (druga toženka) lastninske pravice še ni pridobila, ker je za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med Mestno občino Y, Občino S. in Občino Š. ter delitvi premoženja prejšnje občine Y, ki je bil sprejet šele 21. 7. 1999, potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Tožnik ima pravni interes za vztrajanje pri tožbenem zahtevku tudi zoper prvo toženko in s tem pravni interes za vložitev pritožbe zoper zavrnilno sodbo, izdano glede Mestne občine Y, saj sodba na podlagi pripoznave zoper Občino S. ob hkratni zavrnilni sodbi zoper Mestno občino Y ne more učinkovati zoper Mestno občino Y. Izpodbijana zavrnilna sodba je obremenjena tudi z absolutno bistvenima kršitvama določb postopka. Sodišče je storilo absolutno bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče namreč tožniku odgovora na tožbo ni vročilo v odgovor, s čimer je kršilo njegovo pravico do izjave in ustavno pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS (URS). Sodbo je izdalo brez glavne obravnave v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in načelom neposrednosti, saj izpodbijana zavrnilna sodba ne predstavlja odločbe, ki jo lahko sodišče izda zunaj naroka glavne obravnave na podlagi 299. člena ZPP, prav tako ne gre za odločbo, ki bi jo sodišče lahko izdalo po predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 274. člena ZPP. Ker sodišče odgovora prve toženke ni vročilo tožniku pred izdajo zavrnilne sodbe v izjasnitev, mu je onemogočilo tudi zahtevati povračilo pravdnih stroškov zoper prvo toženko, ki jih zato tožnik uveljavlja v pritožbi.

3. Prva toženka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je odgovor na tožbo prve toženke sicer vročilo tožniku. Kot izhaja iz vročilnice, pripete k list. št. 8 spisa, je bila pošiljka vročena pooblaščencu tožnika 1. 12. 2017. Vendar pa je sodišče že pred tem, tj. 28. 11. 2017 izdalo izpodbijano sodbo, zato ima tožnik prav, da je sodišče kršilo njegovo pravico do izjave in mu ni dalo možnosti obravnavanja, saj se je pri odločitvi oprlo na trditve prve toženke, glede katerih tožniku možnost odgovora ni bila dana. Hkrati je sodišče prve stopnje storilo tudi kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče izpodbijano zavrnilno sodbo izdalo brez glavne obravnave v nasprotju z določili ZPP. Glavno obravnavo bi moralo opraviti, saj izjema od načela obligatornosti glavne obravnave v predmetni zadevi ni podana.

6. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je bilo treba izpodbijano zavrnilno sodbo (v II. točki izreka odločbe sodišča prve stopnje) razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitev določb postopka glede na njuno naravo sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tožniku omogočiti obravnavanje v postopku ter opraviti glavno obravnavo, razen če se bosta pravdni stranki v nadaljevanju glavni obravnavi pisno odpovedali (279.a člen ZPP).

8. Ker je bila razveljavitev izpodbijanega dela sodbe potrebna iz že navedenih razlogov, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.