Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na pravnomočno končan postopek prodaje nepremičnine prekinitev izvršilnih postopkov na podlagi ZPPDID ni ovira za nadaljevanje predmetnega nepravdnega postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča postopek poplačila terjatev ne more ovirati postopka delitve solastnega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za prekinitev nepravdnega postopka N 213/2014 do konca trajanja prekinitve izvršilnih postopkov naslovnega sodišča In 1283/2008, In 1297/2009, In 1384/2011 in In 1070/2012, prekinjenih na podlagi določil Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID).

2. Pritožnik v pritožbi vztraja pri stališču, da bi bilo treba predmetni nepravdni postopek prekiniti, ker so prekinjeni izvršilni postopki, ki so vodeni zoper M. R. kot družbenico družbe G., d. o. o. Predlagateljici je bila v sodnem postopku, ki je bila predhodnica izvršilnega postopka, priznana terjatev le v višini 144.000,00 EUR, predlagateljica pa je pridobila bistveno večji del nepremičnine, kot znaša njena terjatev. Zato bodo seveda sproženi ustrezni postopki in bo tudi pridobitev deleža nepremičnine v višini 3/4, ki vsaj dvakrat presega vrednost terjatve, predmet izpodbijanja. Če bo prišlo do razveljavitve izvršilnega postopka In 665/2010, bo nasprotni udeleženec z nadaljevanjem nepravdnega postopka oškodovan.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da nasprotni udeleženec sploh nima pravnega interesa za to pritožbo, ki je zato nedovoljena. V nadaljevanju opisuje okoliščine izvršilnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni postopek teče zaradi delitve nepremičnine parc. št. 919/1 k. o. ... (ID ...), katere solastnika sta bila v začetku tega nepravdnega postopka nasprotna udeleženca1, prvi do 1/4, druga do 3/4. Zaradi poplačila denarne terjatve M. B. (sedaj predlagateljice) zoper dolžnico M. R. (drugo nasprotno udeleženko) se je vodilo več izvršilnih postopkov. Solastniški delež druge nasprotne udeleženke (3/4) je bil prodan na dražbi sedanji predlagateljici. Sklep o izročitvi In 1283/2008 z dne 6. 10. 2017, na podlagi katerega je predlagateljica postala solastnica predmetne nepremičnine, je pravnomočen2 in predlagateljica je že vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 192. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju).

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na pravnomočno končan postopek prodaje nepremičnine3 prekinitev izvršilnih postopkov na podlagi ZPPDID ni ovira za nadaljevanje predmetnega nepravdnega postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča postopek poplačila terjatev ne more ovirati postopka delitve solastnega premoženja.

7. Ob robu pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da drugi odstavek 2. člena ZPPDID določa, da če ESČP ugotovi, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, se prekinjeni postopki nadaljujejo. Po dokončnosti sodbe ESČP ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvesti sodišča iz drugega odstavka 1. člena ZPPDID o dokončnosti sodbe ESČP, sodišča pa po uradni dolžnosti nadaljujejo s prekinjenimi postopki.

8. Glede na to, da je veliki senat ESČP dne 11. 12. 2018 v zadevi Lekić proti Sloveniji (št. pritožbe 36480/07) sprejel dokončno odločitev, s katero je ugotovil, da Republika Slovenija ni kršila 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi bili v vsakem primeru (tudi ob drugačni odločitvi sodišča prve stopnje) podani pogoji za nadaljevanje prekinjenih postopkov.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Sedanji prvi nasprotni udeleženec je bil predlagatelj postopka. Kasneje je umaknil predlog, nadaljevanje postopka je predlagala sedanja predlagateljica, prej stranska udeleženka. 2 Pravnomočen je postal še pred uveljavitvijo ZPPDID. 3 Po ZPPDID so prekinjeni le nedokončani postopki.