Jedro

Na stališče, da smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka ter na stališče, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ne more vplivati dejstvo, da je stranka pred svojo smrtjo dala odvetniku veljavno pooblastilo za vložitev tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo šeste tožeče stranke M. P. Ugotovilo je, da je ta umrla 4. 7. 2013, to je pred vložitvijo tožbe.

2. Pritožbo zoper takšno odločitev vlaga šesta tožeča stranka po dediču A. P. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Šesta tožeča stranka je svojo pooblaščenko pooblastila za zastopanje v konkretni zadevi že pred svojo smrtjo. Pooblastila jo je za vsa pravdna dejanja, zlasti za vložitev tožbe. Ker dediči pooblastila niso preklicali, smrt šeste tožeče stranke ne pomeni in ne more pomeniti razloga za zavrženje tožbe. 100. člen ZPP namreč določa, da ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. Nadalje v skladu s tretjim odstavkom 79. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pooblastilo preneha s smrtjo tistega, ki ga je dal, razen če se začeti posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike, ali če pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal, bodisi po njegovi volji, bodisi glede na naravo posla. V tem postopku je tožeča stranka s tožbo zahtevala plačilo odškodnine po 72. členu ZDen za obdobje od 7. 12. 1991 do 9. 7. 2008, tožbo pa je vložila 8. 7. 2013. V času vložitve tožbe ne tožeča stranka ne pooblaščenka tožeče stranke nista vedeli za smrt šeste tožeče stranke. Sorodniki so za njeno smrt izvedeli šele 19. 7. 2013, ko so s policijo in gasilci nasilno vstopili v njeno stanovanje, pooblaščenka pa je za to izvedela šele pred kratkim, to je nekaj dni po prejemu izpodbijanega sklepa. Tudi v kolikor bi jima bilo to znano, je bila v konkretnem primeru vložitev tožbe nujno potrebna za zavarovanje pravic dedičev. Glede na določilo 79. člena OZ v konkretnem primeru pooblastilo šeste tožeče stranke ni prenehalo. Z nevložitvijo oziroma zavrženjem tožbe bi nastopile nepopravljive posledice in nepopravljiva škoda za dediča šeste tožeče stranke, ki ne bi mogel več uveljavljati odškodninskega deleža te stranke. Iz prvega odstavka 81. člena ZPP nadalje izhaja, da je sodišče dolžno skrbeti za odpravo pomanjkljivosti. Edino pravilno in smotrno bi zato bilo, da bi sodišče, ko je izvedelo za smrt šeste tožeče stranke, obvestilo dediče oziroma pravne naslednike in jih povabilo, da prevzamejo postopek. Ne glede na to, da šesta tožeča stranka vlaga pritožbo po svojem dediču A. P., le-ta poudarja oziroma izjavlja, da vstopa v to pravdo in hkrati tudi odobrava vsa do sedaj opravljena procesna dejanja v postopku v imenu šeste tožeče stranke, to je pokojne M. P. Opozarja še, da je imela šesta tožeča stranka, na podlagi pooblastila za zastopanje, s pooblaščenko sklenjeno mandatno pogodbo. Tudi določbe o mandatni pogodbi v 784. členu OZ vsebujejo določbo, da naročilo preneha z naročiteljevo smrtjo samo, če je tako dogovorjeno, ali če je prevzemnik prevzel naročilo glede na svoja osebna razmerja z naročiteljem, vendar mora prevzemnik naročila, v tem primeru pooblaščenka, nadaljevati zaupane mu posle, če bi sicer nastala škoda za dediče. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za sposobnost nastopati v vsakem, ne le konkretnem civilnem postopku; je splošna procesna predpostavka. Od njenega obstoja je odvisna dopustnost zahteve za pravno varstvo; je okoliščina, ki mora biti podana, da sodišče sploh sme vsebinsko odločati o utemeljenosti te zahteve. Sposobnost biti stranka v procesnem pravu ustreza pravni sposobnosti materialnega prava. Vsak, ki je po materialnem pravu pravno sposoben (ki je torej lahko nosilec pravic in obveznosti materialnega prava), je po procesnem pravu sposoben biti stranka. Pravdna stranka je tako lahko vsaka fizična in pravna oseba (1). Na obstoj procesnih predpostavk glede strank sodišče pazi po uradni dolžnosti, in sicer ves čas postopka (80. člen ZPP). Pri ugotovitvi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, je zelo pomembna opredelitev, ali gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti. V tem primeru mora sodišče stranki najprej omogočiti, da tožbo popravi oziroma ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). V nasprotnem primeru sodišče tožbo takoj zavrže (peti odstavek 81. člena ZPP). Po ustaljeni sodni praksi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka v primeru, ko oseba, ki je navedena kot stranka, že v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, ker je umrla, ni mogoče odpraviti. Tako je Vrhovno sodišče RS (temu pa je sledila tudi praksa višjih sodišč) že večkrat zavzelo in izčrpno utemeljilo stališče, da tudi univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve tožbe (2). Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka. Te napake tudi ni mogoče odpraviti, saj oseba, ki je ni več, te lastnosti ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna tožeča stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka. Sodišču prve stopnje zato šeste tožeče stranke oziroma njenih dedičev ni bilo dolžno pozivati, da odpravijo pomanjkljivost v smislu prvega odstavka 81. člena ZPP. Tožbe tudi ni mogoče popravljati oziroma nepravilnosti sanirati na način, kot to želi doseči pritožnik - z izjavo, da vstopa v pravdo in z odobritvijo vseh opravljenih procesnih dejanj v postopku v imenu šeste tožeče stranke, to je pokojne M. P. (3).

5. Kadar torej tožbo vloži oseba, ki je umrla že pred njeno vložitvijo, sodišče (praviloma že v fazi preizkusa) tožbo zavrže, upoštevaje pri tem 81. člen ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje je glede na obrazloženo pravilna.

6. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, na stališče, da smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka, ne more vplivati dejstvo, ali je stranka pred svojo smrtjo dala odvetniku veljavno pooblastilo za vložitev tožbe. Drži sicer, da procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha (100. člen ZPP), vendar to velja le, če pooblastitelj umre po začetku postopka, to je po vložitvi tožbe. Če pa pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar še preden pooblaščenec vloži tožbo, pooblastilo preneha. Takšno stališče je mogoče utemeljiti z gramatikalno razlago 100. člena ZPP: po 100. členu ZPP ima pooblaščenec, če pooblastitelj umre, pravico še naprej opravljati procesna dejanja (torej so nekatera že bila opravljena in je postopek že v teku) (4). Pritožbeno sodišče s takšno razlago soglaša, sprejema pa jo tudi sodna praksa (5).

7. Vprašanje veljavnosti oziroma prenehanja procesnega pooblastila v primeru smrti pooblastitelja je torej urejeno v 100. členu ZPP. Gre za specialno določilo, ki izključuje drugačno ureditev v tretjem odstavku 79. člena OZ, ki jo izpostavlja pritožnica. Enako velja za določila, ki se nanašajo na mandatno pogodbo. Ker se pritožbene navedbe o posledicah, ki bodo dediču šeste tožeče stranke nastale v posledici zavrženja tožbe, nanašajo na tisti del pritožbe v katerem pritožnica nepravilnost odločitve utemeljuje z (ne)uporabo zgoraj omenjenih določb OZ, se pritožbeno sodišče do njih podrobneje ne izjavlja, saj to ni potrebno. Na odločitev namreč ne morejo vplivati.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker je bila pritožba zavrnjena, pritožnica do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Ob določenih predpostavkah se sposobnost biti stranka priznava tudi subjektom, ki nimajo pravne sposobnosti (primerjaj 76. člen ZPP).

(2) Primerjaj odločbe VS RS II Ips 157/2000, II Ips 398/2009, II Ips 559/2009 in II Ips 560/2009 ter odločbi VSL II Cp 1043/2009 in II Cp 1157/2010. (3) V kolikor želi A. P. vstopiti v to pravdo kot tožnik (z zahtevkom, ki je bil sicer postavljen v imenu pok. M. P., lahko to stori ob pogojih iz 191. člena ZPP s tem, da bo moral v tem primeru postaviti določen tožbeni zahtevek, navesti dejstva in dokaze na katere ga opira ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

(4) Primerjaj dr. Aleš Galič, Podjetje in delo - 2003, št. 6-7, stran 1778 do 1790, GV Revije d. o. o. in Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 415. (5) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 1050/99 in sklep VSC Cp 1090/2007.