Jedro

Predlog po 31. členu ZIZ je upnik podal v času, ko so udeleženci v postopku še lahko opravljali procesna dejanja, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje obravnavati in o njem vsebinsko odločiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo predlog upnika, naj sodišče dolžniku naloži, da predloži seznam premoženja, ker je v času odločanja izvršilni postopek že pravnomočno zaključen.

Zoper sklep se upnik pritožuje. Navaja, da je predlog podal v času, ko sklepa o ustavitvi izvršbe za obe v predlogu za izvršbo predlagani izvršilni sredstvi še nista bila pravnomočna in da je potrebno ločiti med ustavitvijo izvršbe in zaključkom izvršilnega postopka. Taka je tudi večinska sodna praksa (po mnenju pritožnika se je sodišče oprlo na edino odločbo, ki odstopa od siceršnje sodne prakse).

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da ima upnik možnost podati predlog iz 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vse, dokler ni izvršilni postopek pravnomočno zaključen. Ustavitve izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko udeleženci v postopku ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Predlog po 31. členu ZIZ je upnik podal v času, ko so udeleženci v postopku še lahko opravljali procesna dejanja, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje obravnavati in o njem vsebinsko odločiti. Upnik pravilno opozarja, da je taka tudi večinska sodna praksa, posebno je treba opozoriti na odločbo VS RS II Ips 125/2012, v kateri se je Vrhovno sodišče v enaki zadevi opredelilo do trenutka končanja izvršilnega postopka in sicer je odločilo, da je predlog, naj sodišče odredi dolžniku, da predloži seznam premoženja, pravočasen, če je vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnje sredstvo izvršbe.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na sredstva na TR in na vrednostne papirje na podlagi sporočil banke, oziroma centralne klirinško depotne družbe, ne da bi pred tem obvestilo upnika. Upnik tako sploh ni imel možnosti predlagati nadaljevanje izvršbe s kakšnim drugim sredstvom oziroma podati predlog po 31. členu ZIZ. V taki situaciji odločitev, da se predlogu po 31. členu ZIZ ne ugodi, ker je bila izvršba na obe doslej predlagani izvršilni sredstvi pravnomočno ustavljena, zato dejansko pomeni, da sodišče upniku ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem.

Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo predlog po 31. členu ZIZ vsebinsko obravnavati.