Jedro

Glede na to, da tožnica v pritožbi niti izrecno niti smiselno ne navaja nobenega pritožbenega razloga iz 75. člena ZUS-1, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo z vidika kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, in ugotovilo, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo bistvenih kršitev postopka in ni bil kršen materialni zakon, pritožbene navedbe pa je ocenilo kot pravno nepomembne za obravnavani primer.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada X., Izpostave Y. z dne 4.5.2005, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance z dne 22. 12. 2006, tožničino zahtevo za povrnitev stroškov pa je zavrnilo. Davčni urad X., Izpostava Y., je z navedenim sklepom popravil pisno pomoto, s tem da je popravil številko odločbe, ki je izvršilni naslov, do katere je prišlo v sklepu z dne 4.2.2003, s katerim je bila zoper pritožnico uvedena prisilna izterjava. Ministrstvo za finance pa je z navedeno odločbo pritožbo tožnice zoper sklep o popravi pomote zavrnilo.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da drugi odstavek 5. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V postopku predhodnega preizkusa tožbe sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Po mnenju sodišča pa gre v danem primeru ravno za takšen akt, saj se izpodbija akt o popravi pomote v smislu 223. člena ZUP. Dodaja še, da je upravni spor mogoč samo zoper dokončni upravni akt, torej zoper upravno odločbo in drug javno-pravni enostransko oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ter zoper druge akte, za katere zakon tako izrecno določa na podlagi 4. in 5. člena ZUS-1. Ker izpodbijani akt nima teh značilnosti, ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep med drugim navaja, da gozdarji nimajo ničesar z njenimi cestami, zato ji ne morejo predpisovati pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Kmetijska gozdarska zbornica jo je vpisala v članstvo brez njene volje, zato jo morajo takoj izbrisati iz tega članstva in iz davkoplačevalskega registra. Sprašuje se, kje so v Sloveniji človekove pravice, svoboščine, demokracija, pluralizem itd. Zahteva povrnitev 5000 EUR za porabo časa, povrnitev stroškov in za bolečine, ker nima miru.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno pojasnilo, zakaj je moralo njeno tožbo zavreči, in pri tem navedlo pravilne razloge in pravne podlage za svojo odločitev. Glede na to, da tožnica v pritožbi niti izrecno niti smiselno ne navaja nobenega pritožbenega razloga iz 75. člena ZUS-1, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo z vidika kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, in ugotovilo, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo bistvenih kršitev postopka in ni bil kršen materialni zakon, pritožbene navedbe pa je ocenilo kot pravno nepomembne za obravnavani primer.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožničin zahtevek za plačilo 5000 EUR je pritožbeno sodišče štelo kot zahtevo za povračilo stroškov postopka in na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07) in v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sklenilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.