Jedro

Toženka je dan pred narokom vložila prošnjo za preložitev naroka „zaradi obveznosti v službi in zaradi dopustov“, kar pa ni upravičen razlog za preložitev naroka, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati toženke, da naroka ne bo preložilo, v vsakem primeru pa je bilo na toženi stranki dolžnost skrbnega ravnanja, da preveri na sodišču prve stopnje, ali je narok preložen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se toženki odpove najemna pogodba, ki jo je sklenila s tožečo stranko za enosobno stanovanje št. 9 v I. nadstropju v skupni izmeri 42,78 m², s kletjo v izmeri 2 m², v stanovanjski stavbi na naslovu F. (točka 1) in ji naložilo, da je dolžna izprazniti stanovanje v 91 dneh (točka 2) ter jo obsodilo na plačilo pravdnih stroškov v višini 873,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 3).

2. Toženka vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je dne 16. 6. 2011 izvedlo narok kljub odsotnosti toženke, čeprav je toženka predlagala, da se narok preloži. Toženka je šele iz sodbe izvedela, da ji je sodišče poslalo telegram, da naroka ne bo preklicalo. Iz dopisa Pošte Slovenije izhaja, da je pismonoša 15. 6. 2011 poskušal vročiti telegram toženki na njenem naslovu, ker pa se nihče na zvonjenje pismonoše ni oglasil, je obvestilo o prispeli pošiljki zataknil za zvonec na glavnem vhodu v stavbo, ker naj bi bila vhodna vrata domnevno zaklenjena. Takšno vročanje ni v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženka ima hišni predalčnik in vse do sedaj z vročanjem ni imela težav. Toženka je od Javnega stanovanjskega sklada MOL prejela opomin pred odpovedjo najemne pogodbe, prvo sodišče pa ni ugotovilo, ali ima Javni stanovanjski sklad MOL pooblastilo tožeče stranke, da opominja najemnike in jih poziva na plačilo neplačane najemnine. Sodišče prve stopnje ni presojalo okoliščin iz 104. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Toženka je poravnala vse zapadle obveznosti in tožeči stranki ničesar več ne dolguje. Tudi odločitev o stroških postopka je napačna, saj prvo sodišče ni upoštevalo, da je denarni del zahtevka izločilo in da vrednost spora ne znaša 9.000,00 EUR.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, prav tako pa ni storilo kršitev postopka, na katere opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje je iz razlogov na strani toženke večkrat preložilo narok in na ta način več kot korektno sledilo prošnjam in predlogom toženke. Toženka neutemeljeno zatrjuje, da ji je prvo sodišče odvzelo pravico do sodelovanja na naroku. Toženka je po preklicu naroka z dne 12. 5. 2011, dne 28. 5. 2011 prejela vabilo za narok dne 16. 6. 2011 in tudi posebno obvestilo sodišča prve stopnje, da sodišče razpisanega naroka ne bo preložilo, razen v primeru nepredvidene in hude bolezni toženke in še to le v primeru, če bo toženka predložila zdravniško potrdilo. Toženka je dan pred narokom 15. 6. 2011 vložila prošnjo za preložitev naroka „zaradi obveznosti v službi in zaradi dopustov“, kar pa ni upravičen razlog za preložitev naroka, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati toženke, da naroka ne bo preložilo, v vsakem primeru pa je bilo na toženi stranki dolžnost skrbnega ravnanja, da preveri na sodišču prve stopnje, ali je narok preložen. Pritožba nekorektno zatrjuje, da je toženka pričakovala, da bo tudi ta narok preložen, saj je bilo vedno ugodeno njenim predlogom za preložitev naroka. Navedeni pritožbeni razlogi so neutemeljeni, zato je sodišče prve stopnje pravilno opravilo narok v odsotnosti toženke in odločilo na podlagi dokazov, ki jih je bilo mogoče izvesti na naroku. Sodišče prve stopnje je poskušalo obvestiti toženko, da narok ne bo preložen, na toženki pa je odgovornost, da ni prejela obvestila prvega sodišča, da narok ne bo preložen.

6. Na podlagi prvega odstavka 104. člena SZ-1 najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati, ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja. Toženka ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da je krivdni razlog za odpoved najemnega razmerja neplačilo najemnine za obdobje od marca 2005 do januarja 2010, toženka kot razlog neplačila opisuje izjemne okoliščine, zaradi katerih od marca 2005 do januarja 2010 ni mogla poravnati najemnin, ob tem, da je bila dolžna najkasneje v 30 dneh po nastopu izjemnih okoliščin, kot jih določa prvi odstavek 104. člena SZ-1, sprožiti postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine. Takšen zahtevek je toženka podala šele 26. 4. 2010, iz odločbe pa izhaja, da je bil njen zahtevek za izredno denarno pomoč zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da toženka prejema denarno socialno pomoč v višini 325,70 EUR mesečno in subvencijo za neprofitno najemnino v višini 99,21 EUR mesečno. Iz navedenih ugotovitev izhaja, da preostalega dela neprofitne najemnine toženka neupravičeno ni plačevala, zato so izpolnjeni krivdni odpovedni razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožeče stranke, da se toženki odpove najemno razmerje in da je zato dolžna izprazni stanovanje.

7. Javni stanovanjski sklad MOL je bil ustanovljen 17. 12. 2001 na podlagi Odloka, ki ga je sprejel Mestni svet MOL. Naloge Javnega stanovanjskega sklada MOL je upravljanje s skupnim fondom, v katerega sodijo tudi neprofitna stanovanji last tožeče stranke. Toženka zato neutemeljeno zatrjuje, da Javni stanovanjski sklad MOL ni imel pooblastila tožeče stranke, da toženko z opominom opozori na kršitve najemne pogodbe in posledice v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1. 8. Sodišče prve stopnje je vzelo vrednost spornega predmeta, ki se nanaša na odpoved najemne pogodbe v višini 9.000,00 EUR. Takšno vrednost je določila tožeča stranka v tožbi, navedeno vrednost je sprejelo tudi sodišče prve stopnje, navedeni vrednosti spornega predmeta, pa toženka ni ugovarjala, zato je odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov sodišča prve stopnje pravilna.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, ki pa ni bil potreben, zato sama krije stroške pritožbenega postopka.