Jedro

V zadevi ni sporno, da tožnik zaproša za BPP za vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerim je sodišče združilo postopka, tako da se vodita pod opr. št. Bpp 153/2016. Gre za procesni sklep, zoper katerega pritožba ni dopustna. Podlaga za izdajo predmetnega sklepa so bila določila ZUP, ki se v postopkih dodelitve BPP uporabljajo subsidiarno na podlagi določbe 34. člena ZBPP. Glede na to, da je šlo pri izdaji obravnavanega sklepa za odločanje v upravnem postopku po ZUP, so tudi redna in izredna pravna sredstva določena in urejena v tem zakonu in zoper sklep ni mogoče uporabiti pravnih sredstev, ki jih ureja ZUS-1. ZUP revizije ne predvideva, obnova pa je mogoča, če je postopek končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, torej dokončno odločbo (260. člen ZUP). Tožnik želi izpodbijati sklep, ki ni dokončen, zato v obravnavanem primeru obnova postopka ni dopustna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizije ali predloga za obnovo postopka v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 154/2016 z dne 24. 6. 2016. 2. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnik v obravnavani prošnji navedel, da jo vlaga zaradi neodobritve BPP, v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča, s katerim je bilo odločeno, da se zadevi z opravilnima številkama Bpp 153/2016 in Bpp 154/2016 združita in se vodita pod opr. št. Bpp 153/2016. Navaja, da je bila zadeva do sedaj neustrezno obravnavana, čeprav so bili podani ustrezni podatki in mu je bila potrebna odvetniška BPP, še posebno zaradi invalidnega stanja, zaradi točnega postopanja in njegove pravne neukosti. Pojasnjuje, da je podal dve prošnji za BPP za revizijo in za obnovo postopka organu za BPP pri Delovnem in socialnem sodišču dne 14. 3. 2016 in dodaja, da je potrebno pridobiti listine, ki niso bile izdane, napraviti točni izračun o zaplenitvah ter zaplenjeni denar takoj vrniti. Navedeni opis dogajanja je dovolj točen za odvetniški zagovor, vendar še zdaleč niso navedena vsa dogajanja, npr. številna izražanja nespoštovanja in omalovaževanja. Skliceval se je na kršitve določb 3.c točke 6. člena Konvencije o človekovih pravicah ter na kršitve 14. člena, 21. člena, 22. člena in 34. člena Ustave ter 30. člena Zakona o upravnem sporu.

3. Glede na prosilčeve navedbe v vlogi, je organ za BPP prošnjo tožnika obravnaval z vidika izpolnjevanja pogojev za odobritev BPP. Glede na to, da je šlo pri izdaji obravnavanega sklepa za odločanje v upravnem postopku po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), revizija ni predvidena, obnova postopka pa mogoča le iz razlogov, navedenih v 260. členu ZUP, ki pa niso podani ter glede na to, da zaproša tožnik za BPP za izredna pravna sredstva v zvezi z sklepom, ki je upravni akt procesne narave in lahko v skladu z ustaljeno prakso prosilec predmetni sklep izpodbija s tožbo zoper odločitev o glavni stvari, tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, torej ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

4. Tožnik izpodbija odločbo tožene stranke s tožbo v upravnem sporu, in sicer zaradi nepravilne uporabe predpisov, posebej zaradi kršitve 3.c točke 6. člena Konvencije o človekovih pravicah, kršitve 21. člena, 34. člena, 14. člena, 22. člena Ustave Republike Slovenije, kršitve 30. člena Zakona o upravnem sporu in kršitve 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ter da se mu odobri zaprošena BPP. Sodišču, oziroma toženki, očita, da zlorablja svojo moč ter podaja izmišljene navedbe o vsebini tožnikovih vlog oziroma navedb ter izdaja pozive, na katere je bilo že odgovorjeno. V tožbi obširno navaja kršitve, ki so bile storjene v postopkih pred sodišči, ki tečejo od leta 2011 dalje. Navaja, da je pri Delovnem in socialnem sodišču dne 14. 3. 2016 podal dve prošnji za BPP in jih tudi dokumentiral. V postopkih bi bilo treba pridobiti listine, izračunati višino zaplenjenega denarja ter zaplenjeni denar takoj vrniti njegovim otrokom. Očita, da je sodišče isto zadevo delilo na številne odločbe in sklepe, sedaj pa mu očita, da veriži različne zadeve, ki jih je samo tako razlikovalo in zverižilo, ugotavlja nesmiselnost teh številnih sodb, odločb in sklepov. V nadaljevanju izpostavlja kršitve Delovnega in socialnega sodišča ter Okrožnega sodišča v Ljubljani ter očita, da v bistvu njegovih vlog sploh ne obravnavajo, ker se ukvarjajo z razmišljanjem ali so vloge podane zaradi revizije ali zaradi obnove postopka, sam zakon pa tega ne predvideva. Vztraja pri tem, da njegova otroka A.A. in B.B. nista dolžnika za njegove stroške. Sodišču očita, da so plačila otrok posledica prisiljevanja in izsiljevanja zato, ker so ostala nerešena predhodna vprašanja iz leta 2012 in 2013, tako da so utemeljene zahteve za obnovo in revizijo postopka.

5. Tožena stranka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, sodišče zato sledi razlogom, s katerimi je utemeljena in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja. Glede na tožbene ugovore pa še dodaja:

8. Kot je bilo tožniku obrazloženo že v več zadevah, zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno odločitvijo in zato želi vložiti pravno sredstvo, ne zadošča za odobritev BPP. Za odobritev BPP morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji ne le finančni, ki se nanašajo na socialni položaj prosilca, ampak tudi vsebinski oziroma objektivni, ki se nanašajo na zadevo, za katero se uveljavlja dodelitev BPP.

9. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrnila, ker je ugotovila, da ni izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej zakonski določbi se pri presoji o dodelitvi BPP kot pogoj upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj se upošteva pri odločanju o dodelitvi izjemne BPP (prvi odstavek 22. člena ZBPP), pa tudi pri odločanju o dodelitvi nujne BPP (prvi odstavek 36. člena ZBPP), saj bi bilo sicer z vlaganjem nujnih prošenj mogoče obiti v zakonu predpisane kriterije za odobritev BPP. Takšna ureditev je skladna z namenom BPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zagotavljanje sodnega varstva v zadevah, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča tudi na podlagi določb Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oblikovana sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del. sol. proti Franciji št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).

10. V zadevi ni sporno, da tožnik zaproša za BPP za vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerim je sodišče združilo postopka, ki sta se vodila pod opr. št. Bpp 153/2016 in Bpp 154/2016, tako da se vodita pod opr. št. Bpp 153/2016. Gre za procesni sklep zoper katerega pritožba ni dopustna. Podlaga za izdajo predmetnega sklepa so bila določila ZUP, ki se v postopkih dodelitve BPP uporabljajo subsidiarno na podlagi določbe 34. člena ZBPP. Glede na to, da je šlo pri izdaji obravnavanega sklepa za odločanje v upravnem postopku po ZUP, so tudi redna in izredna pravna sredstva določena in urejena v tem zakonu in zoper sklep ni mogoče uporabiti pravnih sredstev, ki jih ureja Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). ZUP revizije ne predvideva, obnova pa je mogoča, če je postopek končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, torej dokončno odločbo (260. člen ZUP). Tožnik želi izpodbijati sklep, ki ni dokončen, zato v obravnavanem primeru obnova postopka ni dopustna.

11. Ne glede na navedeno pa sodišče še dodaja, da je predmetni sklep upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o vprašanju, ki se nanaša na izvedbo postopka oziroma odločanje pred upravnim organom. Ker ne gre za upravni akt, s katerim bi se odločalo o prosilčevi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ne gre za upravni akt, o katerem odloča sodišče v upravnem sporu na podlagi prvega in drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se lahko v upravnem sporu izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan in bi zato sodišče tudi morebitno tožbo tožnika zoper zanj sporni sklep o združitvi zadev zavrglo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Kakor je bilo tožniku že pojasnjeno z izpodbijano odločbo, lahko sklep o združitvi zadev izpodbija s tožbo zoper odločitev o glavni stvari, torej zoper odločbo organa za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v zadevi Bpp 153/2016. Glede na navedeno, so tožbeni ugovori tožnika neutemeljeni, tožena stranka pa je, glede na neizpolnjevanje že navedenih pogojev iz 24. člena ZBPP, predlog tožnika za dodelitev BPP za vložitev revizije ali obnove postopka zoper sklep o združitvi postopkov utemeljeno zavrnila.

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 63. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.