Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelil po vsebini zadeve, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedel okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. Revident ni obrazložil, kakšne konkretne posledice ima zanj odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo, niti ni obrazložil, zakaj so te posledice zanj zelo hude, še manj pa je to izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

2. Tožena stranka ni vsebinsko odgovorila na revizijo.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, št. 213-1229/2011/3 (133-03) z dne 10. 11. 2011, s katero je tožena stranka v ponovljenem postopku odločila, da se revidentovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije (po 10. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, v nadaljevanju ZDRS) zaradi neizpolnjevanja pogojev ne ugodi.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

9. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, „ali lahko država uveljavlja prekluzivne roke zoper prosilce za sprejem v državljanstvo v primerih (oziroma v primeru uveljavljanja kakršnihkoli pravic javnega prava), ko je prosilcem (vlagateljem) s svojim protipravnim ravnanjem sama onemogočila pravočasno uveljavitev svojih pravic“.

10. S takšnimi navedbami pa po presoji Vrhovnega sodišča revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil na zahtevani način iz 7. točke obrazložitve tega sklepa. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelil po vsebini zadeve, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedel okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. 11. Če pa revident z vprašanjem meri na rok, določen v prvem odstavku 40. člena ZDRS, pa Vrhovno sodišče poudarja, da v obravnavani zadevi izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da revident kot prosilec za državljanstvo RS ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena ZDRS, čemur revident v reviziji celo sam izrecno pritrjuje, in ne na ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena ZDRS. Če torej gre za to vprašanje, v bistvu nasprotuje veljavni zakonski ureditvi, ki niti ni bila podlaga za izpodbijano odločitev, zato izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 12. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

13. Revident navaja, da ima izpodbijana odločba zanj „hude posledice, glede na to, da gre za vprašanje priznanja njegovega državljanstva, za kar si prizadeva že več kot dvajset let“.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni obrazložil, kakšne konkretne posledice ima zanj odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo, niti ni obrazložil, zakaj so te posledice zanj zelo hude, še manj pa je to izkazal. Glede na navedeno tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

15. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).