Jedro

Določba 109. člena ZPP ne omejuje pravice stranke, da se pred sodiščem izjavi, kritika, ki jo izreče v pritožbi, pa mora biti v skladu z njenim namenom, ne sme biti žaljiva, ostati mora v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, ter ni dopustno izražati negativnih vrednostnih ocen in niti žalitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti 86,64 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dolžnika B.Ž. se kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, ki jo je dolžan plačati na transakcijski račun Višjega sodišča v Kopru v roku 15 dni od vročitve prepisa tega sklepa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi In 1 z dne 26.9.2012, s katerim je bila na predlog upnika dovoljena zoper dolžnika izvršba s prodajo dolžnikovih nepremičnin. Dolžniku je še naložilo, da upniku v osmih dneh povrne 75,17 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, z obrestmi v primeru zamude.

Zoper sklep se je dolžnik pritožil. V pritožbi navaja, da je šlo v nepravdnem postopku za nezakonito pristransko in nepošteno sojenje. Zatem opiše kronologijo dogodkov, ki so privedli do sporov. Tudi izvršilni stroški so previsoki.

Upnik je na pritožbo odgovoril. Opozarja, da so pritožnikove navedbe nerelevantne in očitki neutemeljeni, kot tudi neresnični in do upnika skrajno žaljivi. Dolžnik je žaljiv tudi do sodišča in sodnikov in zato naj se ga kaznuje na podlagi 109. člena v zvezi z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se smiselno uporablja v izvršilnem postopku z denarno kaznijo 1.300,00 EUR. Predmetni postopek poteka na podlagi pravnomočne izvršljive sodbe oz. sklepa o stroških. Dolžnik pa ne trdi, da bi morebiti terjatev upnika poplačal. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik ga lahko izpodbija z ugovorom, uspe lahko, če izkaže utemeljen razlog za ugovor v smislu 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pravno relevantnih trditev dolžnik ne poda, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu kršitev ni zasledilo. Zato je neutemeljen ugovor zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik z ugovorom ni uspel in je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor, ki so odmerjeni skladno z Zakonom o odvetniški tarifi na 72,20 EUR povečano za 20 % zaradi DDV, torej na skupni znesek 86,64 EUR ter mora ta znesek dolžnik povrniti upniku v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Po določbi 109. člena ZPP sodišče lahko kaznuje z denarno kaznijo po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP do višine 1.3000,00 EUR tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Ta določba 109.čl. ZPP ne omejuje pravice stranke, da se pred sodiščem izjavi, kritika, ki jo izreče v pritožbi, pa mora biti v skladu z njenim namenom, ne sme biti žaljiva, ostati mora v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, ter ni dopustno izražati negativnih vrednostnih ocen in niti žalitev, ko npr. v pritožbi dolžnik za upnika napiše, da je lažnivec in laže, da je goljuf, podlež, slinar, da je organiziral vdor v zaklenjeno stanovanje in krajo, naščuval Občino da izdaja lažna potrdila, da se obnaša (tudi sodišče in sodniki) kot podivjane zveri, ki v krdelu lovijo. Žali tudi sodišče, ko npr. med drugim zapiše, da je sodnica P. nepoštena, uporablja razne trike in finte, sodi nepošteno, pristransko, izraža sum v povezavo med upnikom in sodiščem, v korupcijo, nepoštena je tudi sodnica T., glede sojenja zapiše, da se je pretvorilo v maščevanje,... Ne gre za resno in dovoljeno kritiko dela sodišča. Nestrinjanje s sodno odločbo in postopkom je namreč vedno mogoče izraziti na primeren način, brez negativne vrednostne sodbe glede sodne veje oblasti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 109. člena ZPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 11. člena ZPP dolžniku izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR, katere višina ustreza okoliščinam konkretnega primera, ko pritožnik v pritožbi žali tako upnika kot sodišče in ponavlja negativne vrednostne ocene.

PRAVNI POUK: Zoper sklep o denarni kazni je dovoljena pritožba v 15-tih dneh od vročitve prepisa sklepa. Pritožba se vloži pri tem sodišču v dveh izvodih, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. V postopku s pritožbo se ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Nepopolno pritožbo (ni navedbe sklepa zoper katerega se pritožba vlaga, ni podpisa pritožnika) se zavrže. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže. Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže.