Jedro

Organ se ni opredelil do pogojev, ki jih ZBPP določa za odklonitev brezplačne pravne pomoči v sporih zaradi znižanja preživnine, torej ali tožnik preživninskih obveznosti ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva, in je zato napačno uporabil določbo 8. člena ZBPP. Organ bi po mnenju sodišča tožniku moral dati možnost, da pred izdajo odločbe pojasni razloge, zaradi katerih je prenehal plačevati preživnino, nato pa bi moral oceniti, ali so razlogi za neplačevanje preživnine takšne narave, da tožnik nanje ni imel vpliva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 256/2016 z dne 10. 6. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe na znižanje preživnine za hčer A.A. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pred izdajo odločbe pozval, da prošnjo dopolni z dokazili o plačani preživnini za zadnje tri mesece in da navede spremenjene okoliščine, ki vplivajo na vložitev tožbe na znižanje preživnine. Tožnik je v dopolnitvi prošnje pojasnil, da zaradi slabega premoženjskega stanja preživnine ni zmogel plačati, zato tudi ne more predložiti nobenih dokazil. Razlog za vložitev tožbe pa je dejstvo, da je bila preživnina določena v času, ko je prejemal dohodke in imel določeno premoženje, sedaj pa je prejemnik denarne socialne pomoči. Glede na to, da je tožnik prej imel redno plačo, sedaj pa prejema denarno socialno pomoč, ima torej ves čas mesečne prilive, zato bi lahko po presoji tožene stranke vsaj delno redno plačeval preživnino. Ker prostovoljno ni plačeval ničesar, je treba njegovo prošnjo zavrniti na podlagi 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu s predlogom, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo. Zahteva tudi povračilo vseh stroškov postopka. Ne držijo navedbe, da je ves čas imel dohodke, v dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je le pojasnil, da je v času, ko se je določala preživnina (nazadnje leta 2005), imel dohodke, ki so bili podlaga za določitev višine preživnine, sedanje stanje pa je že dalj časa drugačno, na kar kaže tudi dejstvo, da prejema denarno socialno pomoč. Glede na to, za koliko časa nazaj center za socialno delo upošteva dohodke, je jasno, da že dlje časa nima nikakršnih dohodkov. V postopku tudi ni imel možnosti, da bi pred izdajo odločbe pojasnil dejstva in okoliščine, ki so glede na 8. člen ZBPP relevantne za odločitev, tožena stranka pa v odločbi tudi ni navedla, na katero obdobje in na katere okoliščine se sklicuje glede neplačevanja preživnine.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V določbah 8. člena ZBPP je zakonodajalec za taksativno navedene zadeve brez presoje pogojev in meril, ki se sicer upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, izključil možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Med takšne zadeve je v drugi alineji 8. člena ZBPP uvrstil tudi spore zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.

6. V zadevi ni sporno, da tožnik ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni imel poravnanih vseh zapadlih zneskov preživnine. Zato je moral organ v nadaljevanju ugotoviti, ali jih tožnik ni poravnal zaradi okoliščin, na katere ni imel vpliva. Po mnenju sodišča organ teh okoliščin v postopku ni pravilno ugotovil, saj je napačno zaključil, da je imel tožnik ves čas redne mesečne prilive, iz katerih bi lahko vsaj delno plačal preživnino. Iz odločbe Centra za socialno delo B. o dodelitvi denarne socialne pomoči z dne 8. 3. 2016 izhaja, da tožnik nima nobenih dohodkov, kar pomeni, da pred dodelitvijo denarne socialne pomoči (vsaj tri mesece, glej prvi odstavek 20. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih) dohodkov ni imel. Posledično se organ ni opredelil do pogojev, ki jih ZBPP določa za odklonitev brezplačne pravne pomoči v sporih zaradi znižanja preživnine, torej ali tožnik preživninskih obveznosti ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva, in je zato napačno uporabil določbo 8. člena ZBPP. Organ, ki je tožnika sicer pozval na dopolnitev prošnje, bi po mnenju sodišča tožniku moral dati možnost, da pred izdajo odločbe pojasni razloge, zaradi katerih je prenehal plačevati preživnino, nato pa bi moral oceniti, ali so razlogi za neplačevanje preživnine takšne narave, da tožnik nanje ni imel vpliva.

7. Določbo druge alineje 8. člena ZBPP je po mnenju sodišča treba razumeti na način, da se prosilcem, ki preživnine ne zmorejo plačati zaradi objektivnih razlogov, lahko kljub temu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe na znižanje preživnine, ne pa tudi tistim, ki bi preživninske obveznosti glede na dohodkovno oziroma premoženjsko stanje zmogli poravnati, pa se plačilu izogibajo. V ponovljenem postopku bo zato tožena stranka morala presoditi, ali so okoliščine, ki jih v zvezi z nezmožnostjo plačevanja preživnine v znesku 126,10 EUR navaja tožnik, takšne narave, da tožnik nanje ni imel vpliva.

8. Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu za BPP, da v zadevi ponovno odloči. 9. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato je upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, povečano za 22% DDV.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.