Jedro

Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.

Elektronsko sporočilo s postavljenim vprašanjem, v katerem ni jasno navedeno, zakaj oziroma v kakšni zvezi je zastavljeno, ne more nadomestiti obveznosti toženke, da bi tožnika seznanila s svojimi ugotovitvami glede neizpolnjevanja enega izmed pogojev in s tem, zakaj so te ugotovitve po njenem prepričanju pomembne za zakonito odločbo ter ga pozvala, naj se o teh ugotovitvah izreče.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Župana Občine Domžale št. 6710-1/2018 z dne 18. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnika za sofinanciranje športnih objektov in opreme ter parkov v letu 2018 in ugotovila, da v postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve izhaja, da je Občina Domžale objavila Javno povabilo za prijavo sofinanciranja ostalih športnih objektov in opreme ter parkov v letu 2018 (v nadaljevanju Javno povabilo). Iz tožnikove vloge je razvidno, da je pri športnem objektu navedel Športno dvorano .. in hkrati načrtoval nakup športne opreme. Ker je Občina Domžale s strani Zavoda za šport in rekreacijo ... prejela informacijo, da je najemna pogodba s prijaviteljem prekinjena, je bila tožnikova vloga zavrnjena.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Četrta alineja 3. točke Javnega povabila je določala, da v primeru nakupa opreme prijavitelj ni nujno lastnik objekta, nakup opreme predstavlja osnovno sredstvo, potrebno za izvajanje registrirane športne dejavnosti, prijavitelj pa je izvajalec letnega programa športa. Peta alineja iste točke je določala, da je objekt javno dostopen. V obrazložitvi je povsem pavšalno navedeno, da je prijavitelj pri športnem objektu navedel Športno dvorano ... in hkrati načrtoval nakup športne opreme, njegova vloga pa je bila zavrnjena, ker je toženka prejela informacijo, da je najemna pogodba za objekt prekinjena. Ta pogoj si je izmislila. Pri tem ni navedla nobene določbe predpisa, prav tako pa ni pojasnila, v kakšni zvezi je odpoved najemne pogodbe z zavrnitvijo vloge. Gre za kršitev prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa merila obrazložene odločbe. Zato je ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Nadalje je toženka kršila 67. člen ZUP, saj bi morala tožnika pozvati, naj navede, v katerem objektu bo opravljal dejavnost po odpovedi najemne pogodbe. Tožnik namreč v času vložitve vloge sploh ni mogel vedeti, da mu bo najemna pogodba odpovedana. Ker so bile prijave možne do 19. 3. 2018, jo je tožnik oddal, preden mu je bila vročena nična in nezakonita odpoved najemne pogodbe z dne 23. 4. 2018, pri čemer je bil določen tri mesečni odpovedni rok, po poteku katerega bi pogodba prenehala veljati 23. 7. 2018. S tem tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Pri tem pa je tožnik v času, ko je oddal prijavo na razpis, kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, izvajal dejavnost v javno dostopnem objektu. Dejavnost bo izvajal v javno dostopnem objektu tudi, ko bo najemna pogodba prenehala. Tudi, če bi Javno povabilo določalo pogoj, da mora vlagatelj tudi v prihodnosti zagotoviti opravljanje dejavnosti v javno dostopnem objektu, odpoved najemne pogodbe ne bi pomenila, da tožnik tega pogoja ne bo izpolnil, saj bi lahko sklenil novo najemno pogodbo z drugim najemodajalcem ali objekt kupil. Ne strinja se tudi z merili, uporabljenimi v Javnem povabilu, saj so merila določena povsem nedoločeno in nejasno. Ni navedeno, kolikšno težo ima posamezno merilo, saj niso navedene nobene točke ali ocene, s katerimi bi se preizkusila odločitev izbirne komisije. Po sodni praksi se v upravnem sporu lahko presoja skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom (sodba I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013). V tem javnem razpisu pa ni bilo določenih nobenih jasnih meril, zaradi česar tudi ni jasno, kako so se sredstva delila. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponoven postopek in podrejeno, da odpravi izpodbijano odločbo in razveljavi javno povabilo. Poleg tega naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora.

3. Toženka se v odgovoru na tožbo ne strinja s tem, da odločba ni obrazložena. V njej so povzeti pogoji za sofinanciranje in razlog, zakaj je bila vloga zavrnjena. Toženka je jasno navedla, da je bil pri nakupu opreme pogoj, da se športna dejavnost odvija v javno dostopnem objektu, tožniku pa je bila pogodba za najem prostorov v Športni dvorani ... odpovedana. Zato je ravnala pravilno in skladno z določili Javnega povabila, ko je tožnikovo vlogo zavrnila. Toženka je tožnika v elektronskem sporočilu z dne 14. 5. 2018 vprašala, v katerem objektu se bo oprema uporabljala in istega dne prejela odgovor, da v kletnih prostorih v Športni dvorani .... Na ta dan je tožnik že razpolagal z odpovedjo najemne pogodbe z dne 23. 4. 2018, pa je kljub temu navedel, da bo uporabljal Športno dvorano .... S tem je toženka zadostila zakonskim zahtevam po kontradiktornosti postopka ter pravici do izjave. Tožniku je bila dana možnost, da se izjavi, v katerem objektu bo uporabljal športno opremo, ker pa je ponovno navedel Športno dvorano ..., ni zadostil določilu Javnega povabila, ki je določalo javno dostopnost objekta, v katerem bi se športna oprema uporabljala. Po ustaljeni sodni praksi v tem primeru ne gre za javno pravno stvar in za odločanje o pravicah prijaviteljev. Ker ne gre za pravico, to ne pomeni, da bo na javnem razpisu vsak od prijaviteljev uspel. Ne glede na nižji standard kontradiktornosti, ki velja v takih postopkih, pa je tožniku omogočila, da se o odpovedi najemne pogodbe izjavi. V zvezi z očitki o nedoločenosti in nejasnosti meril, nedoločenostjo in nesodelovanjem strokovne komisije pojasnjuje, da je v predmetnem postopku zavezana ravnati po določilih Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), ki v poglavju 10b. določa načine dodeljevanja sredstev, postopek dodeljevanja in med drugim tudi strokovno komisijo, ki vodi postopek. Strokovna komisija je opravila pregled in ocenila popolne vloge skladno z merili iz Javnega povabila, zato so tožnikove navedbe, da strokovna komisija ni sodelovala, brezpredmetne. Po ustaljeni sodni praksi je določitev razpisnih meril v izključni pristojnosti organa, tj. toženke (I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2014). Postopek Javnega povabila je bil izpeljan skladno z določili ZJF. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka.

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se pri dodeljevanju javnih sredstev v smislu 4. člena ZUP smiselno uporablja upravni postopek. Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 110. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP)1. To torej pomeni, da se sodna kontrola v teh postopkih nanaša na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pravilno pa je stališče toženke, da se sodišče ne spušča v presojo pravilnosti oziroma primernosti ocene strokovne komisije.

6. Toženka v odgovoru na tožbo pojasni, da je Javno povabilo potekalo po določbah ZJF. ZJF v 106.i členu določa, da Vlada podrobneje predpiše postopek, merila in način dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog države oziroma občine. Deloma je ta postopek urejen v Uredbi o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba), ki ureja sestavo komisije, vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije, predložitev vlog, njihovo odpiranje, dopolnjevanje nepopolnih vlog, ocenjevanje in sprejem sklepa o izboru. Tako 12. člen določa, da predstojnik neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, na podlagi predloga iz prejšnjega člena sprejme odločitev o dodelitvi sredstev v roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni od datuma odpiranja vlog. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo (prvi odstavek). Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse prijavitelje o odločitvi glede dodelitve sredstev (drugi odstavek). Obrazložitev odločitve torej narekuje tudi 12. člen Uredbe.2

7. Po prvem odstavku 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2.ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3.razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4.navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5.razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6.razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

8. Sodišče ugotavlja, da toženka šele v odgovoru na tožbo svojo odločitev utemeljuje z razlogi, ki jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla. Tako šele v odgovoru na tožbo pojasni, da je bila pravna podlaga za Javno povabilo in odločbo Zakon o javnih financah (v nadaljevanju ZJF). Tega namreč ni navedla v Javnem povabilu (kar bi po 2. točki drugega odstavka 106i. člena ZJF morala), niti v izpodbijanem aktu. Nadalje v odločbi navaja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da mora biti objekt, v katerem se bo oprema uporabljala, javno dostopen, ker je bila z njim najemna pogodba prekinjena. Pri tem pa obrazloži niti tega, kdaj in na kakšen način je bila najemna pogodba odpovedana, niti kdaj izteče odpovedni rok in posledično, zakaj šteje, da je po določbah Javnega povabila pravno relevantno prenehanje uporabe nekega objekta, ki nastopi šele po izteku roka za prijavo na Javno povabilo in po izdaji odločbe. Iz tožbe in iz odgovora na tožbo namreč kot nesporno izhaja, da je bila v času, ko je tožnik oddal prijavo, in v času, ko je bila izdana odločba, najemna pogodba še v veljavi. Nadalje toženka šele v odgovoru na tožbo tudi pojasni, da je tožnika pred izdajo odločbe po elektronski pošti vprašala, kje bo uporabljal opremo, na kar je odgovoril, da v Športni dvorani ..., kar je štela kot neizpolnjevanje pogoja, ker je bila najemna pogodba po zaključku javnega razpisa za ta objekt odpovedana.

9. Naslovno sodišče je že večkrat poudarilo, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.

10. Poleg tega tožnik utemeljeno opozarja, da mu ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi. Toženka v odgovoru na tožbo sicer pojasni, da je predsedniku društva poslala elektronsko sporočilo, v katerem mu je zastavila vprašanje, v katerem objektu se bo uporabljala oprema, ki je bila predmet javnega povabila in da je slednji odgovoril, da v Športni dvorani .... Vendar iz upravnega spisa ni razvidno, da bi postopala tako, kot to zahteva ZUP. Iz odgovora na tožbo namreč izhaja, da je toženka izvajala ugotovitveni postopek, v katerem je ugotavljala dejstva, ki so nastala po izteku roka za oddajo vlog. To pomeni, da bi morala tožniku omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, … ter da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izreče ( 1. 2. in 5. točka tretjega odstavka 146. člena ZUS). Tega ni storila. Elektronsko sporočilo s postavljenim vprašanjem, v katerem ni jasno navedeno, zakaj oziroma v kakšni zvezi je zastavljeno, ne more nadomestiti obveznosti toženke, da bi tožnika seznanila s svojimi ugotovitvami glede neizpolnjevanja enega izmed pogojev in s tem, zakaj so te ugotovitve po njenem prepričanju pomembne za zakonito odločbo ter ga pozvala, naj se o teh ugotovitvah izreče. 11. Ker stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, gre za se bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Poleg tega se odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.

12. Čeprav je izpodbijana odločba pomanjkljiva, je iz njene vsebine in iz odgovora na tožbo mogoče razbrati, da se tožnik sploh ni uvrstil v postopek ocenjevanja, saj je bila njegova vloga izločena že pred to fazo postopka. Sodišče se zato o tožbenem ugovoru v zvezi z nejasnostjo meril za dodeljevanje sredstev oziroma njihovo neskladnostjo z zakonom ni izrekalo.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.

1 Glej III U 239/2013 z dne 1. 4. 2014, I U 1809/2015 z dne 28. 6. 2016 in druge 2 Enako sodba III U 239/2013 z dne 1. 4. 2014