Jedro

Potem, ko je med upravnim sporom zaradi molka tožena stranka v okviru svoje pristojnosti odločila o tožnikovi pritožbi, je odpadel razlog o sodnem varstvu pravic, saj je bilo tožnikovi zahtevi, da tožena stranka odloči o pritožbi, zadoščeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je med upravnim sporom, ki ga je sprožil tožnik zaradi molka tožene stranke potem, ko na pritožbo tožnika in M.B. v predpisanem roku ni odločila o njuni pritožbi zoper sklep Sekretariata za finance občine z dne 16.8.1993, s katerim je organ prve stopnje zavrgel njun predlog za obnovo postopkov, v katerih so bila izdana dovoljenja za poseg v prostor, izdala odločbo z dne 8.7.1994, s katero je: a) V 1. točki izreka deloma odpravila sklep Sekretariata za finance in gospodarstvo občine z dne 16.8.1993 v delu, ki se nanaša na obnovo postopka v zvezi z izvedbo nadstrešnice nad vhodom v stanovanjsko poslovni objekt tožnikovih sosedov D.G., D.E. in D.A. (v nadaljevanju: prizadete stranke), končanega s potrdilom z dne 12.6.1990 ter vrnila zadevo v ponovitev postopka organu prve stopnje. b) V 2. točki izreka pa je odločila, da se pritožba tožnika in M.B. zoper navedeni sklep organa prve stopnje v delu, ki se nanaša na obnovo postopka v zvezi z gradbenim dovoljenjem z dne 26.12.1989 (izdanim v korist prej navedenih prizadetih strank) za ureditev poslovnega prostora v stanovanjsko poslovnem objektu (orodjarske delavnice), pošlje v odločanje pristojnemu organu, po navedbah v obrazložitvi izpodbijane odločbe, takrat pristojnemu Ministrstvu za gospodarske dejavnosti.

Odločba z dne 8.7.1994 v obrazložitvi navaja, da je bilo tožnikovim sosedom, to je prizadetim strankam, dne 10.11.1989 dano lokacijsko dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, ki pa tožniku in M.B. ni bilo vročeno, ker v postopku nista sodelovala. Slednja sta vložila predlog za obnovo dne 5.6.1991 in zahtevata položaj stranke v navedenem postopku (lokacijsko dovoljenje), kot tudi v postopku za pridobitev dovoljenja - priglasitve za gradnjo kleti, o čemer pa organ prve stopnje še ni odločil. Odločil je le o predlogu za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem za poslovni prostor v stanovanjsko poslovnem objektu (orodjarska delavnica) kot tudi glede postopka končanega s potrdilom z dne 12.6.1990, ki se nanaša na priglašena dela izvedbe nadstrešnice nad vhodom v navedeni objekt. V času, ko je bilo navedeno potrdilo poslano (13.9.1990), je že veljala sprememba zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN, Uradni list RS št. 26/90), ki velja od 14.7.1990, ko je o priglasitvi treba odločiti z odločbo, ki je upravni akt in je zoper njega mogoče vložiti redna in izredna pravna sredstva. Organ prve stopnje je zavrgel predlog za obnovo kot prepozen z navedbo, da lahko stranka predlaga obnovo postopka v skladu z 252. členom ZUP v enem mesecu od dneva, ko je mogla uporabiti nova dejstva oziroma nove dokaze. Odločitev organa prve stopnje je bila nepravilna, saj tožena stranka ugotavlja, da sta pritožnika predlagala obnovo postopka iz razlogov 9., ne pa 1. točke 249. člena ZUP in zato pritožnikoma teče enomesečni rok od dneva vročitve akta, s katerim je bil prejšnji postopek končan. Glede 2. točke izreka izpodbijane odločbe tožena stranka pojasnjuje, da je za odločanje o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja po določbah zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS št. 27/91) in zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS št. 4/94) pristojno Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS, in je zato pritožbo M.B. in tožnika v delu, ki se nanaša na sklep organa prve stopnje v zvezi z gradbenim dovoljenjem, odstopila navedenemu ministrstvu.

Tožnik je dne 11.3.1994 sprožil upravni spor zaradi molka tožene stranke, ker ta ni odločila o njegovi pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga (tožnika in M.B.) za obnovo postopkov, v katerih so bila izdana dovoljenja za poseg v prostor v korist tožnikovih sosedov. Predlagal je, da sodišče toženi stranki naloži izdajo odločbe. Ker je tožena stranka med upravnim sporom izdala zahtevano odločbo z dne 8.7.1994, s katerim je izpodbijani sklep organa prve stopnje v delu, ki se nanaša na prijavljena dela nadstrešnice, odpravila, je sodišče tožnika pozvalo v smislu 1. odstavka 32. člena ZUS, da sporoči, ali je z izdano odločbo tožene stranke zadovoljen oziroma ali tožbo razširja tudi na navedeno odločbo. Na poziv sodišča pa je sporočil, da vztraja na tožbi zaradi molka, ker o zahtevku še ni odločeno, proti odločbi z dne 8.7.1994 pa so po podatkih sodišča sprožili upravni spor tožnikovi sosedje D.G., E. in A. Tožnik navaja, da sicer drži, da je tožena stranka s svojo odločbo v okviru svoje pristojnosti pritožbi tožnika in M.B. ugodila in organu prve stopnje naložila, da o stvari ponovno odloči, vendar pa ta ni ponovno odločil o predlogu za obnovo. Tožnik se je zato pritožil zaradi molka organa prve stopnje. Odločila pa tudi ni tožena stranka po tožnikovi pritožbi zaradi molka organa prve stopnje niti po dodatnem 7-dnevnem roku za izdajo odločbe, zato molk tožene stranke še traja.

Tožba ni utemeljena.

Potem, ko je med upravnim sporom zaradi molka (domneve o zavrnitvi pritožbe) tožena stranka v okviru svoje pristojnosti z odločbo z dne 8.7.1994 odpravila izpodbijani sklep organa prve stopnje, je odpadel razlog o sodnem varstvu pravice, saj je bilo tožnikovi zahtevi, da tožena stranka izda odločbo oziroma odloči o pritožbi, zadoščeno. Glede na to, da tožnik odločbe tožene stranke z dne 8.7.1994 ne izpodbija, izpodbijajo pa jo tožnikovi sosedje kot prizadete stranke s tožbo, ki je evidendirana pod opravilno številko ..., sodišče v tem upravnem sporu zakonitosti navedene odločbe tožene stranke ni presojalo. Presodilo pa je, da iste tožbe zaradi molka tožene stranke (po pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka) ni mogoče razširiti na nov molk tožene stranke (po pritožbi zaradi molka organa prve stopnje). Če gre za nov molk tožene stranka v zvezi z molkom organa prve stopnje, ima tožnik le možnost sprožiti ob pogojih iz 26. člena zakona o upravnih sporih nov upravni spor. Zakonitost odločbe z dne 8.7.1994, ki je tožnik ne izpodbija, pa bo presojena v drugem upravnem sporu, v katerem je tožnik prizadeta stranka.

Iz navedenih razlogov je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.