Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Sodišče prve stopnje je sledilo materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno in to ustrezno povzelo, zato se izpodbijana sodba opredeli do materialnopravne podlage. Prav tako je sodišče prve stopnje napravilo celovito dokazno oceno in logično obrazložilo zakaj je sledilo izpovedbi priče, njeno izpovedbo pa so podpirali tudi listinski dokazi. Pritožba tako ne more uspeti s pavšalnimi očitki, ki v večji meri zgolj povzemajo pravno teorijo in citirajo sodno prakso.

Sodišče prve stopnje je sledilo materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno in to ustrezno povzelo, zato se izpodbijana sodba opredeli do materialnopravne podlage. Prav tako je sodišče prve stopnje napravilo celovito dokazno oceno in logično obrazložilo zakaj je sledilo izpovedbi priče, njeno izpovedbo pa so podpirali tudi listinski dokazi. Pritožba tako ne more uspeti s pavšalnimi očitki, ki v večji meri zgolj povzemajo pravno teorijo in citirajo sodno prakso.

Sodišče prve stopnje je sledilo materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno in to ustrezno povzelo, zato se izpodbijana sodba opredeli do materialnopravne podlage. Prav tako je sodišče prve stopnje napravilo celovito dokazno oceno in logično obrazložilo zakaj je sledilo izpovedbi priče, njeno izpovedbo pa so podpirali tudi listinski dokazi. Pritožba tako ne more uspeti s pavšalnimi očitki, ki v večji meri zgolj povzemajo pravno teorijo in citirajo sodno prakso.

Sodišče prve stopnje je sledilo materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno in to ustrezno povzelo, zato se izpodbijana sodba opredeli do materialnopravne podlage. Prav tako je sodišče prve stopnje napravilo celovito dokazno oceno in logično obrazložilo zakaj je sledilo izpovedbi priče, njeno izpovedbo pa so podpirali tudi listinski dokazi. Pritožba tako ne more uspeti s pavšalnimi očitki, ki v večji meri zgolj povzemajo pravno teorijo in citirajo sodno prakso.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu I. točke izreka potrdi.

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu I. točke izreka potrdi.

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu I. točke izreka potrdi.

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu I. točke izreka potrdi.

II.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se odslej glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 6.102 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje."

II.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se odslej glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 6.102 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje."

II.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se odslej glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 6.102 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje."

II.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se odslej glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 6.102 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje."

III.Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 592,65 EUR v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

III.Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 592,65 EUR v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

III.Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 592,65 EUR v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

III.Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 592,65 EUR v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.963,48 EUR s pripadki. Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače, je zavrnilo (I. točka izreka). Prav tako je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v roku 15 dni v znesku 6.565,61 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.963,48 EUR s pripadki. Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače, je zavrnilo (I. točka izreka). Prav tako je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v roku 15 dni v znesku 6.565,61 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.963,48 EUR s pripadki. Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače, je zavrnilo (I. točka izreka). Prav tako je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v roku 15 dni v znesku 6.565,61 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.963,48 EUR s pripadki. Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače, je zavrnilo (I. točka izreka). Prav tako je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v roku 15 dni v znesku 6.565,61 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper ugodilni del I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, ugodilni del sodbe pod I. točko izreka izpodbijane sodbe razveljavi in zadevo vrne v tem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V vsakem primeru naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka določenega v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila.

2.Zoper ugodilni del I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, ugodilni del sodbe pod I. točko izreka izpodbijane sodbe razveljavi in zadevo vrne v tem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V vsakem primeru naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka določenega v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila.

2.Zoper ugodilni del I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, ugodilni del sodbe pod I. točko izreka izpodbijane sodbe razveljavi in zadevo vrne v tem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V vsakem primeru naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka določenega v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila.

2.Zoper ugodilni del I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, ugodilni del sodbe pod I. točko izreka izpodbijane sodbe razveljavi in zadevo vrne v tem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V vsakem primeru naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka določenega v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, ki jih je dolžna tožeči stranki plačati v 15 dneh, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, ki jih je dolžna tožeči stranki plačati v 15 dneh, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, ki jih je dolžna tožeči stranki plačati v 15 dneh, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, ki jih je dolžna tožeči stranki plačati v 15 dneh, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

4.Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov v višini 6.565,61 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da nepravilnost odpravi. Tožeča stranka zahteva povračilo stroškov postopka, ki jih je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

4.Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov v višini 6.565,61 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da nepravilnost odpravi. Tožeča stranka zahteva povračilo stroškov postopka, ki jih je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

4.Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov v višini 6.565,61 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da nepravilnost odpravi. Tožeča stranka zahteva povračilo stroškov postopka, ki jih je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

4.Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov v višini 6.565,61 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da nepravilnost odpravi. Tožeča stranka zahteva povračilo stroškov postopka, ki jih je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila.

5.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo, tožeči stranki pa naloži v plačilo nadaljnje stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od paricijskega roka iz odločbe o njihovi odmeri dalje do plačila.

5.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo, tožeči stranki pa naloži v plačilo nadaljnje stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od paricijskega roka iz odločbe o njihovi odmeri dalje do plačila.

5.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo, tožeči stranki pa naloži v plačilo nadaljnje stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od paricijskega roka iz odločbe o njihovi odmeri dalje do plačila.

5.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo, tožeči stranki pa naloži v plačilo nadaljnje stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od paricijskega roka iz odločbe o njihovi odmeri dalje do plačila.

6.Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

6.Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

6.Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

6.Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

7.Tožeča stranka s tožbo v delu, ki je še sporen, zahteva plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe oziroma nepoštenih pogajanj s strani tožene stranke.

7.Tožeča stranka s tožbo v delu, ki je še sporen, zahteva plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe oziroma nepoštenih pogajanj s strani tožene stranke.

7.Tožeča stranka s tožbo v delu, ki je še sporen, zahteva plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe oziroma nepoštenih pogajanj s strani tožene stranke.

7.Tožeča stranka s tožbo v delu, ki je še sporen, zahteva plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe oziroma nepoštenih pogajanj s strani tožene stranke.

8.Pritožbeno sodišče v zadevi odloča drugič. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Po delno utemeljeni pritožbi je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom I Cpg 844/2018 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo 26.143,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila in v II. točki izreka glede odločitve o pravdnih stroških ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno, zato je na podlagi tretjega odstavka 20. člena Obligacijskega zakonika (OZ) odgovorna tožeči stranki za navadno škodo, pri čemer bi bilo mogoče ravnanje tožene stranke obravnavati tudi na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 131. člena OZ) ter to obrazložilo. V preostalem delu, ki se nanaša na škodo zaradi izgubljenega dobička, je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sodišče prve stopnje je materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča glede odgovornosti tožene stranke zaradi nepoštenih pogajanj sledilo in sodno odločbo I Cpg 844/2018 v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi ustrezno povzelo. Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da se izpodbijana sodba do materialnopravne podlage zahtevka tožeče stranke oziroma do domnevno protipravnega ravnanja ne opredeljuje. Preostale pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi z njeno odgovornostjo za škodo zaradi nepoštenih pogajanj po 20. členu OZ so povsem pavšalne, saj tožena stranka zgolj povzema pravno teorijo in citira sodno prakso. Konkretnih pritožbenih očitkov ne poda1 in in je pritožba tožene stranke zato v tem delu neutemeljena.

8.Pritožbeno sodišče v zadevi odloča drugič. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Po delno utemeljeni pritožbi je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom I Cpg 844/2018 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo 26.143,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila in v II. točki izreka glede odločitve o pravdnih stroških ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno, zato je na podlagi tretjega odstavka 20. člena Obligacijskega zakonika (OZ) odgovorna tožeči stranki za navadno škodo, pri čemer bi bilo mogoče ravnanje tožene stranke obravnavati tudi na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 131. člena OZ) ter to obrazložilo. V preostalem delu, ki se nanaša na škodo zaradi izgubljenega dobička, je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sodišče prve stopnje je materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča glede odgovornosti tožene stranke zaradi nepoštenih pogajanj sledilo in sodno odločbo I Cpg 844/2018 v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi ustrezno povzelo. Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da se izpodbijana sodba do materialnopravne podlage zahtevka tožeče stranke oziroma do domnevno protipravnega ravnanja ne opredeljuje. Preostale pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi z njeno odgovornostjo za škodo zaradi nepoštenih pogajanj po 20. členu OZ so povsem pavšalne, saj tožena stranka zgolj povzema pravno teorijo in citira sodno prakso. Konkretnih pritožbenih očitkov ne poda1 in in je pritožba tožene stranke zato v tem delu neutemeljena.

8.Pritožbeno sodišče v zadevi odloča drugič. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Po delno utemeljeni pritožbi je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom I Cpg 844/2018 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo 26.143,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila in v II. točki izreka glede odločitve o pravdnih stroških ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno, zato je na podlagi tretjega odstavka 20. člena Obligacijskega zakonika (OZ) odgovorna tožeči stranki za navadno škodo, pri čemer bi bilo mogoče ravnanje tožene stranke obravnavati tudi na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 131. člena OZ) ter to obrazložilo. V preostalem delu, ki se nanaša na škodo zaradi izgubljenega dobička, je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sodišče prve stopnje je materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča glede odgovornosti tožene stranke zaradi nepoštenih pogajanj sledilo in sodno odločbo I Cpg 844/2018 v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi ustrezno povzelo. Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da se izpodbijana sodba do materialnopravne podlage zahtevka tožeče stranke oziroma do domnevno protipravnega ravnanja ne opredeljuje. Preostale pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi z njeno odgovornostjo za škodo zaradi nepoštenih pogajanj po 20. členu OZ so povsem pavšalne, saj tožena stranka zgolj povzema pravno teorijo in citira sodno prakso. Konkretnih pritožbenih očitkov ne poda1 in in je pritožba tožene stranke zato v tem delu neutemeljena.

8.Pritožbeno sodišče v zadevi odloča drugič. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Po delno utemeljeni pritožbi je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom I Cpg 844/2018 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo 26.143,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila in v II. točki izreka glede odločitve o pravdnih stroških ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno, zato je na podlagi tretjega odstavka 20. člena Obligacijskega zakonika (OZ) odgovorna tožeči stranki za navadno škodo, pri čemer bi bilo mogoče ravnanje tožene stranke obravnavati tudi na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 131. člena OZ) ter to obrazložilo. V preostalem delu, ki se nanaša na škodo zaradi izgubljenega dobička, je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sodišče prve stopnje je materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča glede odgovornosti tožene stranke zaradi nepoštenih pogajanj sledilo in sodno odločbo I Cpg 844/2018 v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi ustrezno povzelo. Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da se izpodbijana sodba do materialnopravne podlage zahtevka tožeče stranke oziroma do domnevno protipravnega ravnanja ne opredeljuje. Preostale pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi z njeno odgovornostjo za škodo zaradi nepoštenih pogajanj po 20. členu OZ so povsem pavšalne, saj tožena stranka zgolj povzema pravno teorijo in citira sodno prakso. Konkretnih pritožbenih očitkov ne poda1 in in je pritožba tožene stranke zato v tem delu neutemeljena.

9.Tožena stranka v pritožbi navaja, da dokazna ocena v izpodbijani sodbi ne izpolnjuje temeljnih postulatov, argumentacija sodišča prve stopnje glede dokazne vrednosti izpovedbe priče A. A. pa je neprepričljiva, zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta nepravilnost predstavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tem očitkom ne pritrjuje. Kot navaja že sama tožena stranka mora sodišče v dokazni oceni navesti argumente dokazne (ne)vrednosti za vsak posamezen dokaz, pri čemer morajo biti argumenti logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi, nato pa sledi primerjava posameznih dokazov med seboj. Tožeča stranka kot del škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, iztožuje plačilo računa št. 12/2014 A. A. s. p. Plačilo le-tega je potrdil sam A. A. v svoji izpovedbi. Sodišče prve stopnje je njegovi izpovedbi sledilo in obrazložilo, da ni imel interesa, da bi zatrjeval, da je plačilo prejel, četudi ga ne bi. Ta argumentacija izpolnjuje prej navedene pogoje in je prepričljiva, saj bi si A. A. v nasprotnem primeru (torej, če plačila ne bi dejansko prejel), s takšno izpovedbo kvečjemu otežil morebitno uveljavljanje zahtevka za plačilo računa št. 12/2014. Tudi sicer pa tožena stranka razen navedbe o neprepričljivosti dokazne ocene, ki bi morala po njenih navedbah graditi na trdnejših in prepričljivejših argumentih, ne poda konkretnih razlogov, zakaj bi bila sama izpovedba neverodostojna. Sodišče prve stopnje je nadalje izpovedbo priče primerjalo s predloženimi listinami, za katere je pravilno ocenilo, da podpirajo izpovedbo. Četudi iz izpiskov bančnega računa A. A. s. p. ne izhaja izrecno, da se prejeta plačila nanašajo na račun št. 12/2014, potrjujejo vsaj, da je A. A. s. p. s strani tožeče stranke prejel denarna nakazila. Drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo nasprotno, ni. Tožena stranka prav tako ni podala navedb, da bi to plačilo lahko predstavljalo plačilo česa drugega. Zahteva, da bi tožeča stranka kljub potrdilu upnika, da je prejel plačilo in predložitvi izpiskov iz bančnega računa, ki vsi skladno dokazujejo plačilo računa, morala predložiti še dodatne dokaze, bi bila v konkretnem primeru pretirana in neživljenjska. Tožena stranka sodišču prve stopnje nadalje še očita, da bi moralo izdelati celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov (in ne zgolj nekaterih) in nato navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih, morebitna nasprotja pa razjasniti s popolno dokazno oceno, pri čemer konkretnih navedb o pomanjkljivostih ne poda. Pritožbeno sodišče tem pavšalnim očitkom tako ni sledilo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in napravilo celovito dokazno oceno, ki je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

9.Tožena stranka v pritožbi navaja, da dokazna ocena v izpodbijani sodbi ne izpolnjuje temeljnih postulatov, argumentacija sodišča prve stopnje glede dokazne vrednosti izpovedbe priče A. A. pa je neprepričljiva, zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta nepravilnost predstavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tem očitkom ne pritrjuje. Kot navaja že sama tožena stranka mora sodišče v dokazni oceni navesti argumente dokazne (ne)vrednosti za vsak posamezen dokaz, pri čemer morajo biti argumenti logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi, nato pa sledi primerjava posameznih dokazov med seboj. Tožeča stranka kot del škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, iztožuje plačilo računa št. 12/2014 A. A. s. p. Plačilo le-tega je potrdil sam A. A. v svoji izpovedbi. Sodišče prve stopnje je njegovi izpovedbi sledilo in obrazložilo, da ni imel interesa, da bi zatrjeval, da je plačilo prejel, četudi ga ne bi. Ta argumentacija izpolnjuje prej navedene pogoje in je prepričljiva, saj bi si A. A. v nasprotnem primeru (torej, če plačila ne bi dejansko prejel), s takšno izpovedbo kvečjemu otežil morebitno uveljavljanje zahtevka za plačilo računa št. 12/2014. Tudi sicer pa tožena stranka razen navedbe o neprepričljivosti dokazne ocene, ki bi morala po njenih navedbah graditi na trdnejših in prepričljivejših argumentih, ne poda konkretnih razlogov, zakaj bi bila sama izpovedba neverodostojna. Sodišče prve stopnje je nadalje izpovedbo priče primerjalo s predloženimi listinami, za katere je pravilno ocenilo, da podpirajo izpovedbo. Četudi iz izpiskov bančnega računa A. A. s. p. ne izhaja izrecno, da se prejeta plačila nanašajo na račun št. 12/2014, potrjujejo vsaj, da je A. A. s. p. s strani tožeče stranke prejel denarna nakazila. Drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo nasprotno, ni. Tožena stranka prav tako ni podala navedb, da bi to plačilo lahko predstavljalo plačilo česa drugega. Zahteva, da bi tožeča stranka kljub potrdilu upnika, da je prejel plačilo in predložitvi izpiskov iz bančnega računa, ki vsi skladno dokazujejo plačilo računa, morala predložiti še dodatne dokaze, bi bila v konkretnem primeru pretirana in neživljenjska. Tožena stranka sodišču prve stopnje nadalje še očita, da bi moralo izdelati celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov (in ne zgolj nekaterih) in nato navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih, morebitna nasprotja pa razjasniti s popolno dokazno oceno, pri čemer konkretnih navedb o pomanjkljivostih ne poda. Pritožbeno sodišče tem pavšalnim očitkom tako ni sledilo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in napravilo celovito dokazno oceno, ki je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

9.Tožena stranka v pritožbi navaja, da dokazna ocena v izpodbijani sodbi ne izpolnjuje temeljnih postulatov, argumentacija sodišča prve stopnje glede dokazne vrednosti izpovedbe priče A. A. pa je neprepričljiva, zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta nepravilnost predstavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tem očitkom ne pritrjuje. Kot navaja že sama tožena stranka mora sodišče v dokazni oceni navesti argumente dokazne (ne)vrednosti za vsak posamezen dokaz, pri čemer morajo biti argumenti logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi, nato pa sledi primerjava posameznih dokazov med seboj. Tožeča stranka kot del škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, iztožuje plačilo računa št. 12/2014 A. A. s. p. Plačilo le-tega je potrdil sam A. A. v svoji izpovedbi. Sodišče prve stopnje je njegovi izpovedbi sledilo in obrazložilo, da ni imel interesa, da bi zatrjeval, da je plačilo prejel, četudi ga ne bi. Ta argumentacija izpolnjuje prej navedene pogoje in je prepričljiva, saj bi si A. A. v nasprotnem primeru (torej, če plačila ne bi dejansko prejel), s takšno izpovedbo kvečjemu otežil morebitno uveljavljanje zahtevka za plačilo računa št. 12/2014. Tudi sicer pa tožena stranka razen navedbe o neprepričljivosti dokazne ocene, ki bi morala po njenih navedbah graditi na trdnejših in prepričljivejših argumentih, ne poda konkretnih razlogov, zakaj bi bila sama izpovedba neverodostojna. Sodišče prve stopnje je nadalje izpovedbo priče primerjalo s predloženimi listinami, za katere je pravilno ocenilo, da podpirajo izpovedbo. Četudi iz izpiskov bančnega računa A. A. s. p. ne izhaja izrecno, da se prejeta plačila nanašajo na račun št. 12/2014, potrjujejo vsaj, da je A. A. s. p. s strani tožeče stranke prejel denarna nakazila. Drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo nasprotno, ni. Tožena stranka prav tako ni podala navedb, da bi to plačilo lahko predstavljalo plačilo česa drugega. Zahteva, da bi tožeča stranka kljub potrdilu upnika, da je prejel plačilo in predložitvi izpiskov iz bančnega računa, ki vsi skladno dokazujejo plačilo računa, morala predložiti še dodatne dokaze, bi bila v konkretnem primeru pretirana in neživljenjska. Tožena stranka sodišču prve stopnje nadalje še očita, da bi moralo izdelati celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov (in ne zgolj nekaterih) in nato navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih, morebitna nasprotja pa razjasniti s popolno dokazno oceno, pri čemer konkretnih navedb o pomanjkljivostih ne poda. Pritožbeno sodišče tem pavšalnim očitkom tako ni sledilo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in napravilo celovito dokazno oceno, ki je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

9.Tožena stranka v pritožbi navaja, da dokazna ocena v izpodbijani sodbi ne izpolnjuje temeljnih postulatov, argumentacija sodišča prve stopnje glede dokazne vrednosti izpovedbe priče A. A. pa je neprepričljiva, zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta nepravilnost predstavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tem očitkom ne pritrjuje. Kot navaja že sama tožena stranka mora sodišče v dokazni oceni navesti argumente dokazne (ne)vrednosti za vsak posamezen dokaz, pri čemer morajo biti argumenti logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi, nato pa sledi primerjava posameznih dokazov med seboj. Tožeča stranka kot del škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, iztožuje plačilo računa št. 12/2014 A. A. s. p. Plačilo le-tega je potrdil sam A. A. v svoji izpovedbi. Sodišče prve stopnje je njegovi izpovedbi sledilo in obrazložilo, da ni imel interesa, da bi zatrjeval, da je plačilo prejel, četudi ga ne bi. Ta argumentacija izpolnjuje prej navedene pogoje in je prepričljiva, saj bi si A. A. v nasprotnem primeru (torej, če plačila ne bi dejansko prejel), s takšno izpovedbo kvečjemu otežil morebitno uveljavljanje zahtevka za plačilo računa št. 12/2014. Tudi sicer pa tožena stranka razen navedbe o neprepričljivosti dokazne ocene, ki bi morala po njenih navedbah graditi na trdnejših in prepričljivejših argumentih, ne poda konkretnih razlogov, zakaj bi bila sama izpovedba neverodostojna. Sodišče prve stopnje je nadalje izpovedbo priče primerjalo s predloženimi listinami, za katere je pravilno ocenilo, da podpirajo izpovedbo. Četudi iz izpiskov bančnega računa A. A. s. p. ne izhaja izrecno, da se prejeta plačila nanašajo na račun št. 12/2014, potrjujejo vsaj, da je A. A. s. p. s strani tožeče stranke prejel denarna nakazila. Drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo nasprotno, ni. Tožena stranka prav tako ni podala navedb, da bi to plačilo lahko predstavljalo plačilo česa drugega. Zahteva, da bi tožeča stranka kljub potrdilu upnika, da je prejel plačilo in predložitvi izpiskov iz bančnega računa, ki vsi skladno dokazujejo plačilo računa, morala predložiti še dodatne dokaze, bi bila v konkretnem primeru pretirana in neživljenjska. Tožena stranka sodišču prve stopnje nadalje še očita, da bi moralo izdelati celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov (in ne zgolj nekaterih) in nato navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih, morebitna nasprotja pa razjasniti s popolno dokazno oceno, pri čemer konkretnih navedb o pomanjkljivostih ne poda. Pritožbeno sodišče tem pavšalnim očitkom tako ni sledilo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in napravilo celovito dokazno oceno, ki je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

10.Nadalje tudi ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam tožene stranke glede neobrazloženosti vzročne zveze. Kot že navedeno je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo odločbo pritožbenega sodišča I Cpg 844/2018, pri čemer iz povzetka izhaja, da je tožena stranka ravnala nepošteno, ko je tožečo stranko v začetku leta 2012 napeljala na pripravo vse potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odvoz zemljine, ne da bi jo obvestila, da se pogaja tudi z drugimi. Materialno škodo zaradi nepoštenih pogajanj tako predstavljajo stroški, ki so tožeči stranki nastali v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Tem materialnopravnim stališčem je sodišče prve stopnje sledilo in nadalje obrazložilo, da je v ponovljenem postopku ugotavljalo še koliko so znašali materialni stroški tožeče stranke, ki so ji nastali s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer po iztoževanih računih Zavoda za zdravstveno varstvo in A. A. s. p., pri čemer iz izpovedbe A. A. izhaja, da je prvi račun (št. 12/2014) izdal na podlagi ponudbe, drugega pa po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Na podlagi navedenega je nato v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti (tudi vzročna zveza). S tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da se iztoževani računi nanašajo na postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer je navedene stroške tožeča stranka utrpela prav zaradi zaupanja, da bo tožena stranka z njo kasneje sklenila pogodbo in teh stroškov sicer ne bi imela. Tako so iz celotne obrazložitve izpodbijane sodbe razvidni razlogi glede obstoja vzročne zveze. Tožena stranka v pritožbi obstoja vzročne zveze konkretno ne prereka, njene navedbe o teorijah vzročnosti pa ostanejo na ravni pavšalnosti. Tudi sicer pa iz zgoraj navedenega izhaja, da je bil škodni dogodek predvidljiv (test predvidljivosti), škodne posledice pa takšne, ki jih po normalnem teku stvari lahko štejemo za posledico protipravnega ravnanja tožene stranke (test adekvatne vzročnosti). Tožena stranka, ki je tožečo stranko napeljala na pripravo potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in jo, kljub temu, da se je pogajala z drugimi, pustila v prepričanju, da bo z njo sklenila pogodbo, bi morala računati na to, da bodo s takšnim ravnanjem tožeči stranki nastali stroški povezani s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja in torej škoda. Pritožbeni očitki tožene stranke so tako v tem delu neutemeljeni.

10.Nadalje tudi ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam tožene stranke glede neobrazloženosti vzročne zveze. Kot že navedeno je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo odločbo pritožbenega sodišča I Cpg 844/2018, pri čemer iz povzetka izhaja, da je tožena stranka ravnala nepošteno, ko je tožečo stranko v začetku leta 2012 napeljala na pripravo vse potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odvoz zemljine, ne da bi jo obvestila, da se pogaja tudi z drugimi. Materialno škodo zaradi nepoštenih pogajanj tako predstavljajo stroški, ki so tožeči stranki nastali v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Tem materialnopravnim stališčem je sodišče prve stopnje sledilo in nadalje obrazložilo, da je v ponovljenem postopku ugotavljalo še koliko so znašali materialni stroški tožeče stranke, ki so ji nastali s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer po iztoževanih računih Zavoda za zdravstveno varstvo in A. A. s. p., pri čemer iz izpovedbe A. A. izhaja, da je prvi račun (št. 12/2014) izdal na podlagi ponudbe, drugega pa po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Na podlagi navedenega je nato v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti (tudi vzročna zveza). S tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da se iztoževani računi nanašajo na postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer je navedene stroške tožeča stranka utrpela prav zaradi zaupanja, da bo tožena stranka z njo kasneje sklenila pogodbo in teh stroškov sicer ne bi imela. Tako so iz celotne obrazložitve izpodbijane sodbe razvidni razlogi glede obstoja vzročne zveze. Tožena stranka v pritožbi obstoja vzročne zveze konkretno ne prereka, njene navedbe o teorijah vzročnosti pa ostanejo na ravni pavšalnosti. Tudi sicer pa iz zgoraj navedenega izhaja, da je bil škodni dogodek predvidljiv (test predvidljivosti), škodne posledice pa takšne, ki jih po normalnem teku stvari lahko štejemo za posledico protipravnega ravnanja tožene stranke (test adekvatne vzročnosti). Tožena stranka, ki je tožečo stranko napeljala na pripravo potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in jo, kljub temu, da se je pogajala z drugimi, pustila v prepričanju, da bo z njo sklenila pogodbo, bi morala računati na to, da bodo s takšnim ravnanjem tožeči stranki nastali stroški povezani s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja in torej škoda. Pritožbeni očitki tožene stranke so tako v tem delu neutemeljeni.

10.Nadalje tudi ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam tožene stranke glede neobrazloženosti vzročne zveze. Kot že navedeno je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo odločbo pritožbenega sodišča I Cpg 844/2018, pri čemer iz povzetka izhaja, da je tožena stranka ravnala nepošteno, ko je tožečo stranko v začetku leta 2012 napeljala na pripravo vse potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odvoz zemljine, ne da bi jo obvestila, da se pogaja tudi z drugimi. Materialno škodo zaradi nepoštenih pogajanj tako predstavljajo stroški, ki so tožeči stranki nastali v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Tem materialnopravnim stališčem je sodišče prve stopnje sledilo in nadalje obrazložilo, da je v ponovljenem postopku ugotavljalo še koliko so znašali materialni stroški tožeče stranke, ki so ji nastali s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer po iztoževanih računih Zavoda za zdravstveno varstvo in A. A. s. p., pri čemer iz izpovedbe A. A. izhaja, da je prvi račun (št. 12/2014) izdal na podlagi ponudbe, drugega pa po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Na podlagi navedenega je nato v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti (tudi vzročna zveza). S tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da se iztoževani računi nanašajo na postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer je navedene stroške tožeča stranka utrpela prav zaradi zaupanja, da bo tožena stranka z njo kasneje sklenila pogodbo in teh stroškov sicer ne bi imela. Tako so iz celotne obrazložitve izpodbijane sodbe razvidni razlogi glede obstoja vzročne zveze. Tožena stranka v pritožbi obstoja vzročne zveze konkretno ne prereka, njene navedbe o teorijah vzročnosti pa ostanejo na ravni pavšalnosti. Tudi sicer pa iz zgoraj navedenega izhaja, da je bil škodni dogodek predvidljiv (test predvidljivosti), škodne posledice pa takšne, ki jih po normalnem teku stvari lahko štejemo za posledico protipravnega ravnanja tožene stranke (test adekvatne vzročnosti). Tožena stranka, ki je tožečo stranko napeljala na pripravo potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in jo, kljub temu, da se je pogajala z drugimi, pustila v prepričanju, da bo z njo sklenila pogodbo, bi morala računati na to, da bodo s takšnim ravnanjem tožeči stranki nastali stroški povezani s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja in torej škoda. Pritožbeni očitki tožene stranke so tako v tem delu neutemeljeni.

10.Nadalje tudi ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam tožene stranke glede neobrazloženosti vzročne zveze. Kot že navedeno je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo odločbo pritožbenega sodišča I Cpg 844/2018, pri čemer iz povzetka izhaja, da je tožena stranka ravnala nepošteno, ko je tožečo stranko v začetku leta 2012 napeljala na pripravo vse potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odvoz zemljine, ne da bi jo obvestila, da se pogaja tudi z drugimi. Materialno škodo zaradi nepoštenih pogajanj tako predstavljajo stroški, ki so tožeči stranki nastali v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Tem materialnopravnim stališčem je sodišče prve stopnje sledilo in nadalje obrazložilo, da je v ponovljenem postopku ugotavljalo še koliko so znašali materialni stroški tožeče stranke, ki so ji nastali s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer po iztoževanih računih Zavoda za zdravstveno varstvo in A. A. s. p., pri čemer iz izpovedbe A. A. izhaja, da je prvi račun (št. 12/2014) izdal na podlagi ponudbe, drugega pa po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Na podlagi navedenega je nato v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti (tudi vzročna zveza). S tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da se iztoževani računi nanašajo na postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer je navedene stroške tožeča stranka utrpela prav zaradi zaupanja, da bo tožena stranka z njo kasneje sklenila pogodbo in teh stroškov sicer ne bi imela. Tako so iz celotne obrazložitve izpodbijane sodbe razvidni razlogi glede obstoja vzročne zveze. Tožena stranka v pritožbi obstoja vzročne zveze konkretno ne prereka, njene navedbe o teorijah vzročnosti pa ostanejo na ravni pavšalnosti. Tudi sicer pa iz zgoraj navedenega izhaja, da je bil škodni dogodek predvidljiv (test predvidljivosti), škodne posledice pa takšne, ki jih po normalnem teku stvari lahko štejemo za posledico protipravnega ravnanja tožene stranke (test adekvatne vzročnosti). Tožena stranka, ki je tožečo stranko napeljala na pripravo potrebne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in jo, kljub temu, da se je pogajala z drugimi, pustila v prepričanju, da bo z njo sklenila pogodbo, bi morala računati na to, da bodo s takšnim ravnanjem tožeči stranki nastali stroški povezani s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja in torej škoda. Pritožbeni očitki tožene stranke so tako v tem delu neutemeljeni.

11.Utemeljen pa je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je seštevek stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki (9.933 točk), napačen glede na predloženi stroškovnik tožene stranke in znižanja, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je toženi stranki priznalo 300 točk za zastopanju na naroku za glavno obravnavo dne 6. 12. 2021, pri čemer stroškovnik tožene stranke te postavke ne vsebuje, niti je tožena stranka ni priglasila na samem naroku ali v kakšni drugi vlogi. Tožeča stranka tako pravilno opozarja, da je bila ta nagrada napačno priznana in da pravilen seštevek priznanih nagrad (upoštevajoč preostale nagrade, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki v 11. točki izpodbijane sodbe) znaša 9.175 točk. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo še materialne stroške po 11. členu Odvetniške tarife (OT), tako da seštevek, preračunan v EUR ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR, znaša 5.566 EUR. K temu je prištelo še neprerekan znesek potnih stroškov v višini 112,48 EUR in seštevek povišalo za 22 % DDV, tako da priznani stroški skupno znašajo 6.927,75 EUR.

11.Utemeljen pa je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je seštevek stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki (9.933 točk), napačen glede na predloženi stroškovnik tožene stranke in znižanja, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je toženi stranki priznalo 300 točk za zastopanju na naroku za glavno obravnavo dne 6. 12. 2021, pri čemer stroškovnik tožene stranke te postavke ne vsebuje, niti je tožena stranka ni priglasila na samem naroku ali v kakšni drugi vlogi. Tožeča stranka tako pravilno opozarja, da je bila ta nagrada napačno priznana in da pravilen seštevek priznanih nagrad (upoštevajoč preostale nagrade, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki v 11. točki izpodbijane sodbe) znaša 9.175 točk. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo še materialne stroške po 11. členu Odvetniške tarife (OT), tako da seštevek, preračunan v EUR ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR, znaša 5.566 EUR. K temu je prištelo še neprerekan znesek potnih stroškov v višini 112,48 EUR in seštevek povišalo za 22 % DDV, tako da priznani stroški skupno znašajo 6.927,75 EUR.

11.Utemeljen pa je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je seštevek stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki (9.933 točk), napačen glede na predloženi stroškovnik tožene stranke in znižanja, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je toženi stranki priznalo 300 točk za zastopanju na naroku za glavno obravnavo dne 6. 12. 2021, pri čemer stroškovnik tožene stranke te postavke ne vsebuje, niti je tožena stranka ni priglasila na samem naroku ali v kakšni drugi vlogi. Tožeča stranka tako pravilno opozarja, da je bila ta nagrada napačno priznana in da pravilen seštevek priznanih nagrad (upoštevajoč preostale nagrade, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki v 11. točki izpodbijane sodbe) znaša 9.175 točk. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo še materialne stroške po 11. členu Odvetniške tarife (OT), tako da seštevek, preračunan v EUR ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR, znaša 5.566 EUR. K temu je prištelo še neprerekan znesek potnih stroškov v višini 112,48 EUR in seštevek povišalo za 22 % DDV, tako da priznani stroški skupno znašajo 6.927,75 EUR.

11.Utemeljen pa je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je seštevek stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki (9.933 točk), napačen glede na predloženi stroškovnik tožene stranke in znižanja, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je toženi stranki priznalo 300 točk za zastopanju na naroku za glavno obravnavo dne 6. 12. 2021, pri čemer stroškovnik tožene stranke te postavke ne vsebuje, niti je tožena stranka ni priglasila na samem naroku ali v kakšni drugi vlogi. Tožeča stranka tako pravilno opozarja, da je bila ta nagrada napačno priznana in da pravilen seštevek priznanih nagrad (upoštevajoč preostale nagrade, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki v 11. točki izpodbijane sodbe) znaša 9.175 točk. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo še materialne stroške po 11. členu Odvetniške tarife (OT), tako da seštevek, preračunan v EUR ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR, znaša 5.566 EUR. K temu je prištelo še neprerekan znesek potnih stroškov v višini 112,48 EUR in seštevek povišalo za 22 % DDV, tako da priznani stroški skupno znašajo 6.927,75 EUR.

12.V preostalem delu je pritožbeno sodišče upoštevalo višino stroškov in uspeh strank v postopku, ki jih je že ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da so potrebni stroški tožeče stranke znašali 16.665 EUR, glede na njen uspeh v postopku (3,5 %) pa je upravičena do 583,28 EUR. Stroški tožene stranke so glede na predhodno navedeno znašali 6.927,75 EUR, glede na njen uspeh v postopku (96,5 %) pa je upravičena do povračila zneska 6.685,28 EUR. Po pobotu obeh zneskov je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki 6.102 EUR. To obveznost je tožeča stranka dolžna izpolniti v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

12.V preostalem delu je pritožbeno sodišče upoštevalo višino stroškov in uspeh strank v postopku, ki jih je že ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da so potrebni stroški tožeče stranke znašali 16.665 EUR, glede na njen uspeh v postopku (3,5 %) pa je upravičena do 583,28 EUR. Stroški tožene stranke so glede na predhodno navedeno znašali 6.927,75 EUR, glede na njen uspeh v postopku (96,5 %) pa je upravičena do povračila zneska 6.685,28 EUR. Po pobotu obeh zneskov je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki 6.102 EUR. To obveznost je tožeča stranka dolžna izpolniti v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

12.V preostalem delu je pritožbeno sodišče upoštevalo višino stroškov in uspeh strank v postopku, ki jih je že ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da so potrebni stroški tožeče stranke znašali 16.665 EUR, glede na njen uspeh v postopku (3,5 %) pa je upravičena do 583,28 EUR. Stroški tožene stranke so glede na predhodno navedeno znašali 6.927,75 EUR, glede na njen uspeh v postopku (96,5 %) pa je upravičena do povračila zneska 6.685,28 EUR. Po pobotu obeh zneskov je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki 6.102 EUR. To obveznost je tožeča stranka dolžna izpolniti v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

12.V preostalem delu je pritožbeno sodišče upoštevalo višino stroškov in uspeh strank v postopku, ki jih je že ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da so potrebni stroški tožeče stranke znašali 16.665 EUR, glede na njen uspeh v postopku (3,5 %) pa je upravičena do 583,28 EUR. Stroški tožene stranke so glede na predhodno navedeno znašali 6.927,75 EUR, glede na njen uspeh v postopku (96,5 %) pa je upravičena do povračila zneska 6.685,28 EUR. Po pobotu obeh zneskov je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki 6.102 EUR. To obveznost je tožeča stranka dolžna izpolniti v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

13.Glede na navedeno pritožbeni očitki tožene stranke niso utemeljeni, pritožbeni očitki tožeče stranke pa so utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče, ko tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v ugodilnem delu I. točke izreka ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, pritožbo tožene stranke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijan del potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in v skladu s 358. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (II. točka izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

13.Glede na navedeno pritožbeni očitki tožene stranke niso utemeljeni, pritožbeni očitki tožeče stranke pa so utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče, ko tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v ugodilnem delu I. točke izreka ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, pritožbo tožene stranke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijan del potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in v skladu s 358. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (II. točka izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

13.Glede na navedeno pritožbeni očitki tožene stranke niso utemeljeni, pritožbeni očitki tožeče stranke pa so utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče, ko tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v ugodilnem delu I. točke izreka ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, pritožbo tožene stranke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijan del potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in v skladu s 358. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (II. točka izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

13.Glede na navedeno pritožbeni očitki tožene stranke niso utemeljeni, pritožbeni očitki tožeče stranke pa so utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče, ko tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v ugodilnem delu I. točke izreka ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, pritožbo tožene stranke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijan del potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in v skladu s 358. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (II. točka izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

14.Tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške povezane s pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški odgovora tožeče stranke na pritožbo tožene stranke so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z določili OT ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 5.963,48 EUR (300 točk). Tožeči stranki je priznalo 375 točk (namesto zahtevanih 500 točk, glede na vrednost spornega predmeta), ter materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT 7,5 točk, kar znaša skupaj 382,5 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 229,50 EUR. Na navedene stroške je pritožbeno sodišče priznalo tudi 22 % DDV, tako da ti znašajo 279,99 EUR.

14.Tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške povezane s pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški odgovora tožeče stranke na pritožbo tožene stranke so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z določili OT ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 5.963,48 EUR (300 točk). Tožeči stranki je priznalo 375 točk (namesto zahtevanih 500 točk, glede na vrednost spornega predmeta), ter materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT 7,5 točk, kar znaša skupaj 382,5 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 229,50 EUR. Na navedene stroške je pritožbeno sodišče priznalo tudi 22 % DDV, tako da ti znašajo 279,99 EUR.

14.Tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške povezane s pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški odgovora tožeče stranke na pritožbo tožene stranke so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z določili OT ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 5.963,48 EUR (300 točk). Tožeči stranki je priznalo 375 točk (namesto zahtevanih 500 točk, glede na vrednost spornega predmeta), ter materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT 7,5 točk, kar znaša skupaj 382,5 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 229,50 EUR. Na navedene stroške je pritožbeno sodišče priznalo tudi 22 % DDV, tako da ti znašajo 279,99 EUR.

14.Tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške povezane s pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški odgovora tožeče stranke na pritožbo tožene stranke so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z določili OT ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 5.963,48 EUR (300 točk). Tožeči stranki je priznalo 375 točk (namesto zahtevanih 500 točk, glede na vrednost spornega predmeta), ter materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT 7,5 točk, kar znaša skupaj 382,5 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 229,50 EUR. Na navedene stroške je pritožbeno sodišče priznalo tudi 22 % DDV, tako da ti znašajo 279,99 EUR.

15.Tožeča stranka je s svojo pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške po priglašenem stroškovniku, in sicer 250 točk za pritožbo in 5 točk za materialne stroške, vse povečano za 22 % DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR. Tožeči stranki je sodišče priznalo še stroške sodne takse v višini 126,00 EUR. Skupaj torej pritožbeni stroški tožeče stranke znašajo 312,66 EUR.

16.Skupno je torej tožeča stranka upravičena do povrnitve 592,65 EUR stroškov pritožbenega postopka. To obveznost je tožena stranka dolžna izpolniti v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

-------------------------------

1Tako npr. zgolj navede, da je treba razlagati restriktivno okoliščine, ko je odstop od pogajanj neutemeljen, odstop pa opravičujejo predvsem okoliščine ekonomske narave, pri čemer niti ne zatrjuje, da bi bilo tako tudi v tem primeru in kakšne so bile te okoliščine, ki so utemeljevale odstop.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 20, 20/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.