Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje ni ugotovilo obstoja pobotne terjatve tožene banke, je pa ugotovilo ničnost notarskega zapisa sporne kreditne pogodbe, sporazuma o zavarovanju in dodatka h kreditni pogodbi. Toženi banki je naložilo plačilo 23.100,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2020 dalje, ter zahtevek v presežku, ki se je nanašal na zakonske zamudne obresti za čas pred 30. 8. 2020, zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke delno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na ničnost. Pritožbeni postopek je v zvezi z dajatvenim zahtevkom prekinilo do odločitve o predhodnem vprašanju, ki ga je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 14/2025 zastavilo Sodišču Evropske unije.

2.Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper delno sodbo sodišča druge stopnje in predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

"1. Ali je skladno z načelom pravne varnosti, da se vsebina pojasnilne dolžnosti tožene stranke naknadno razširja z uporabo abstraktnih pravnih načel, pri čemer tožena stranka iz tovrstnih pravnih načel nikakor ni mogla razbrati konkretne vsebine pojasnilne dolžnosti, kot se zahteva z novejšo sodno prakso?

2. Ali je materialnopravno pravilno stališče Višjega sodišča, da pri presoji izpolnitve pojasnilne dolžnosti tožene stranke izhaja tudi iz kriterijev, ki jih je uzakonil šele ZPotK-2?

3. Ali je prvostopenjska sodba zadostno obrazložena, upoštevajoč dejstvo, da sodba temelji na uporabi relativnih, vsebinsko praznih terminih (npr. zelo velika depreciacija), katerih sodišče predhodno ne napolni?

4. Ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča, da je dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ekonomske stroke, ki bi podal stališče glede možnosti predvidevanja relevantnih okoliščin bistvenih sprememb menjalnega tečaja EUR CHF v letih 2011 in 2015, nerelevanten?

5. Ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršnekoli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju s 4. alinejo 1. odstavka 24. člena (takratnega) ZVPot?

6. Ali za ugotovitev kršitve načela vestnosti in poštenja, in s tem tudi nepoštenosti pogodbenega pogoja, zadošča, da je ugotovljeno zgolj "nedobroverno" ravnanje banke, kljub temu, da za kreditojemalca niso nastale znatne negativne posledice?

7. Ali je odločitev Višjega sodišča, da potrdi IV. točko izreka prvostopenjske sodbe, pravilna in zadostno obrazložena?"

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

5.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.