Jedro

Toženka se je na spremembo tožbe odzvala z navedbami, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka ter da prosi za dodelitev roka, da se bo lahko izjasnila glede na podane nove tožničine trditve in dokazne predloge ter tudi sama predlagala morebitne nove dokazne predloge. Nato pa je v pripravljalni vlogi vloženi 26. 4. 2017 v podeljenem 15 dnevnem roku toženka v prvih petih odstavkih obširno prerekala tožničine navedbe in nasprotovala dokaznim predlogom, podanim na naroku v zvezi s spremembo tožbe. V šestem odstavku navedb iste pripravljalne vloge pa je izrazila nestrinjanje s spremembo tožbe, v zadnjem odstavku pa obrazloženo nasprotovala še zvišanemu tožbenemu zahtevku po višini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (točka I izreka) in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v odločanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju (točka II izreka).

2. Toženka je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožnici ne dopusti sprememba tožbe in se sodišče prve stopnje ne izreče za stvarno nepristojno. Navajala je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se toženka ni upirala spremembi tožbe v vlogi z dne 26. 4. 2017. Iz same vloge je razvidno, da toženka nasprotuje spremembi tožbe, ki jo je na naroku za glavno obravnavo 12. 4. 2017 podala tožnica. Pojasnila je, da spremembi nasprotuje, ker se s spremembo tožbe tožnice spremeni stvarna pristojnost sodišča, za kar pa je potrebna privolitev nasprotne stranke, torej toženke. Na samem naroku je sodišče prve stopnje toženki zaradi novih trditev na strani tožnice in tudi zaradi spremembe tožbe, ki je vrednost spornega predmeta povišala na 70.000,00 EUR, ugodilo in toženki dodeli 15 dnevni rok, da se o vsem izjasni v vlogi. Toženka je to storila z vlogo z dne 26. 4. 2017, sodišče prve stopnje pa je nasprotovanje toženke moralo spregledati in je napačno odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o zadevi. Nasprotovanje spremembi tožbe v isti vlogi, kot je toženka tudi pojasnila dejstva glede drugih navedb tožnice na naroku, ne more pomeniti, da se je toženka spustila v obravnavanje zahtevka po spremembi tožbe. Če bi sledilo toženkino navajanje na samem naroku, bi toženka podala ugovor proti spremembi tožbe na identičen, enak način.

3. Tožnica je vložila odgovor na toženkino pritožbo, v katerem je predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z določbami prvega in drugega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo dejstvo, da se je toženka v dne 26. 4. 2017 vloženi pripravljalni vlogi spustila v obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi, s katero je tožnica zvišala odškodninski zahtevek 11.000,00 EUR na 70.000,00 EUR, ne da bi se slednji pred tem upirala in je pravilno zaključilo, da se šteje, da je v spremembo tožbe privolila. V nadaljevanju je še obrazložilo, da ni stvarno pristojno za obravnavanje spremenjene tožbe in da je stvarno pristojno okrožno sodišče, ker je tožbeni zahtevek premoženjskopravne narave in presega 20.000,00 EUR, posledično pa je pravilno uporabilo določbe 19. in 32. člena ZPP.

6. Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je tožnica na naroku za glavno obravnavo dne 12. 4. 2017 spremenila tožbo in s postavljenim zahtevkom zahtevala plačilo 70.000,00 EUR s pripadki. Toženka se je na spremembo tožbe odzvala z navedbami, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka ter da prosi za dodelitev roka, da se bo lahko izjasnila glede na podane nove tožničine trditve in dokazne predloge ter tudi sama predlagala morebitne nove dokazne predloge. Nato pa je v pripravljalni vlogi vloženi 26. 4. 2017 v podeljenem 15 dnevnem roku toženka v prvih petih odstavkih obširno prerekala tožničine navedbe in nasprotovala dokaznim predlogom, podanim na naroku v zvezi s spremembo tožbe. V šestem odstavku navedb iste pripravljalne vloge pa je izrazila nestrinjanje s spremembo tožbe, v zadnjem odstavku pa obrazloženo nasprotovala še zvišanemu tožbenemu zahtevku po višini.

Zgoraj povzeto postopanje toženke pomeni, da se je toženka spustila v obravnavanje spremenjene tožbe, ne da bi se ji pred tem upirala. Pritožbeni razlog o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju tako ni podan.

7. Pritožbeno sodišče dodaja, da očitek o nepravilni uporabi in o neuporabi določb ZPP pomeni postopkovno kršitev (339. člen ZPP) in ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava.

Toženka v pritožbenih navedbah dejansko očita sodišču prve stopnje, da je nepravilno uporabilo določbe 185. člena ZPP, torej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Na te bistvene kršitve pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč jih mora pritožnik izrecno in obrazloženo uveljavljati, saj pazi po uradni dolžnosti le na v drugem odstavku 350. člena ZPP navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, teh pa pritožbeno sodišče ni našlo.

8. Glede na obrazloženo je pritožba v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker toženka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti stroške, ki so ji nastali z vloženo pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

10. O tožničinih stroških pritožbenega postopka ni odločeno, saj le teh v odgovoru na pritožbo ni niti zaznamovala.