Jedro

V primeru pravdnega postopka, do katerega pride v posledici sklepa iz 2. odst. 62. čl. ZIZ, pa tožeča stranka s prvo vlogo običajno ponudi šele trditveno podlago v smislu tožbe, saj kot upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine še ni bila dolžna predloga utemeljevati v smislu vložene tožbe. Te situacije v smislu opredelitve prekluzivnega roka, v katerem mora tožeča stranka ponuditi ustrezno trditveno podlago za utemeljitev tožbe, ZPP ne ureja. Res je, da je omejitev procesnih pravic v 451. in 452. čl. ZPP določena zaradi poudarjenega načela ekonomičnosti tovrstnih postopkov. V skladu s 452. čl. ZPP bi po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče sicer lahko zahtevalo, da v naloženem roku ponudi ustrezno trditveno podlago za utemeljitev tožbenega zahtevka. Vendar pa mora biti tožeča stranka izrecno opozorjena na morebitne posledice neaktivnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi tudi v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 205.566,84 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 6.650,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni podala nobenih navedb, ne dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti odločilna dejstva v smeri, da je tožena stranka dolžna plačati vtoževana računa, saj ni dokazala podlage izdanih računov. Pri tem je utemeljilo, da ni upoštevalo trditev in dokaznih predlogov, ki jih je tožeča stranka ponudila v pripravljalni vlogi z dne 3.6.2005, češ da je tožeča stranka te trditve podala prepozno glede na določila 452. in 453. čl. ZPP.

Predmetni postopek se je pričel s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Zaradi ugovora tožene stranke je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in zadeva odstopljena v reševanje pristojnemu sodišču v skladu z 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju. Določbe 451. in 452. čl. ZPP predstavljajo omejitev procesnih pravic strank v postopku majhne vrednosti glede možnosti podajanja trditvenih navedb in ponujanja dokazov. 452. čl. ZPP tako določa 8-dnevni rok, v katerem ima vsaka stranka pravico vložiti po eno pripravljalno vlogo v postopku. Če gre za pripravljalno vlogo po vloženi tožbi, je jasno, da teče rok za vložitev tovrstne vloge za tožečo stranko od vročitve odgovora na tožbo, za toženo stranko pa od vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke. V primeru pravdnega postopka, do katerega pride v posledici sklepa iz 2. odst. 62. čl. ZIZ, pa tožeča stranka s prvo vlogo običajno ponudi šele trditveno podlago v smislu tožbe, saj kot upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine še ni bila dolžna predloga utemeljevati v smislu vložene tožbe. Te situacije v smislu opredelitve prekluzivnega roka, v katerem mora tožeča stranka ponuditi ustrezno trditveno podlago za utemeljitev tožbe, ZPP ne ureja. Res je, da je omejitev procesnih pravic v 451. in 452. čl. ZPP določena zaradi poudarjenega načela ekonomičnosti tovrstnih postopkov. V skladu s 452. čl. ZPP bi po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče sicer lahko zahtevalo, da v naloženem roku ponudi ustrezno trditveno podlago za utemeljitev tožbenega zahtevka. Vendar pa mora biti tožeča stranka izrecno opozorjena na morebitne posledice neaktivnosti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe zavzelo stališče, da bi tožeča stranka ustrezno trditveno podlago lahko podala samo v roku 8 dni od prejema vabila na narok za glavno obravnavo v postopku v sporih majhne vrednosti. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila tožeča stranka posebej opozorjena na to, da ji teče 8 dnevni rok za utemeljitev tožbe in predložitev dokazov od vročitve vabila na narok za glavno obravnavo. Iz odredbe sodišča za razpis glavne obravnave (list. 9) izhaja zgolj odredba za "opozorilo za SMV". V kolikor je s tem mišljeno opozorilo v smislu 456. čl. ZPP, zgolj iz tega še ni mogoče sklepati, da je bila tožeča stranka s tem opozorjena na pričetek teka roka v zgoraj navedenem smislu. Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da ob prejemu vabila za glavno obravnavo ni prejela nobenega posebnega opozorila glede teka roka za vložitev priipravljalne vloge. Ker tudi iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bila tožeča stranka ob vročitvi vabila za glavno obravnavo posebej opozorjena na tek roka za vložitev pripravljalne vloge v smislu utemeljitve tožbe, se tako izkaže kot utemeljen očitek pritožnika, da mu je bila s tem, ko prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo njegove pripravljalne vloge z dne 3.6.2005, odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. To pa predstavlja razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. čl. ZPP. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo pripravljalno vlogo tožeče stranke upoštevati in jo vročiti v odgovor toženi stranki z ustreznim pravnim poukom v smislu 452. čl. ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.