Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Od naslednjega dne pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo investitorjema Direkciji RS za ceste in Občini Škofja Loka (v tem upravnem sporu prizadetima strankama) dovolila gradnjo 3. podetape 1. faze Poljanske obvoznice Škofja Loka (R1-210/1110) na odseku Ljubljanska cesta – predor v tam navedenem obsegu in pogojih. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da je načrtovana gradnja v skladu z določili Odloka o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110 - v nadaljevanju LN), da so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja in da ima investitor na predmetnih zemljiščih pravico graditi. Navaja še, da je v postopek vključila tudi druge stranke, med njimi tudi tožnika. V nadaljevanju odgovarja na tožnikovo pripombo o nemožnosti uporabe zemljišča parc. št. 909/5 k.o. ... s pojasnilom, da je tožniku do spornega zemljišča zagotovljen dostop po stopnicah, za manjše stroje pa preko klančine. Glede urejenosti mej med parc. št. 926/1, 909/3 in 909/4, vse k.o. ..., navaja, da so meje urejene, nepravdni postopek za sodno ureditev meje pa na postopek izdaje gradbenega dovoljenja ne vpliva. Zavrača tudi ostale tožnikove očitke o neskladnosti gradnje z veljavnimi predpisi.

Upravni organ druge stopnje je dopolnil prvo alinejo 2. točke izreka prvostopenjske odločbe z navedbo podatkov o čistopisu vodilne mape, tožnikovo pritožbo pa je zavrnil. Navaja, da gradnja ne posega v tožnikova zemljišča, način dostopa do zemljišča parc. št. 909/5 k.o. ... pa je v skladu s 23. členom LN. Ugovor o neurejeni meji zavrača kot brezpredmeten, saj je gradnja od te meje precej oddaljena, zato tudi morebiten drugačen potek meje na podlagi sodne uredtve meje na odločitev v zadevi ne more vplivati. Z drugimi ugovori o neizpolnjevanju pogojev za gradnjo pa tožnik ne varuje svojih pravnih koristi.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v kateri navaja, da so toženkine navedbe o neupoštevnosti navedb o zastarelosti LN nestrokovne in nezakonite, saj LN, ki ni usklajen s kasneje sprejetimi predpisi in zakonodajo EU, ne more biti podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Ne držijo toženkine trditve, da je vodno soglasje veljavno, saj je njegova veljavnost omejena na dve leti, poleg tega je to pomankljivo, ker nekaterih možnosti vplivov na vodne vire sploh ne obravnava (primer razlitja kemikalij). V nadaljevanju navaja, da je zemljišče parc. št. 909/5 kmetijsko zemljišče in ga tožnik obdeluje. Dostop do tega zemljišča le s prečkanjem uvozne ceste v čistilno napravo in ob uporabi stopnic pa ni enak, kot ga je imel pred predvidenim posegom, zato je obdelovanje te parcele onemogočeno. Taka ureditev dostopa je v nasprotju s 23. členom LN in posega v njegovo lastninsko pravico. V nadaljevanju opozarja še na tek sodnega postopka za ureditev mej med parc. št. 926/1, 909/3 in 909/4, vse k.o. ...

K I. točki izreka: Tožba je prepozna.

Na podlagi podatkov v upravnih spisih sodišče v zvezi z vročitvijo drugostopenjske odločbe ugotavlja, da je bila vročitev tožniku opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena, v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila tožniku 11. 8. 2011 poizkušana vročitev drugostopenjske odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu stalnega prebivališča puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil tožnik opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 12. 8. 2011. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil tožnik izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo to 29. 8. 2011 puščeno v hišnem predalčniku.

V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se torej šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v petek, 26. 8. 2011, ko bi moral tožnik pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Od naslednjega dne, torej od 27. 8. 2011, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

Tridesetdnevni rok se je iztekel v nedeljo, 25. 9. 2011. V skladu s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. To pomeni, da se je rok za tožbo iztekel v ponedeljek, 26. 9. 2011. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele 28. 9. 2011, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka: Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.