Jedro

Določbe V. poglavja Odvetniške tarife (OT) ne utemeljujejo zaključka tožene stranke, da je v postavkah tega poglavja zajeto tudi opravilo pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedeno opravilo je v takem primeru zajeto v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/2. To pomeni, da je bila tožničina tožba v delu, ki se nanaša na pravilnost vrednotenja te postavke utemeljena, toliko bolj, ker je tožnica že ob priglasitvi stroškov pojasnila, da je šlo za obsežen pregled spisov-10 fasciklov.

Sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke, ki se nanaša na povišanje odvetniških storitev za 100%, na podlagi določbe drugega odstavka 8. člena OT, v katere tožena stranka ni zajela postavk porabljenega časa (urnin). Ta postavka namreč ne predstavlja odvetniških storitev v smislu drugega odstavka 8. člena OT, zato je bilo treba tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilno vrednotenje odvetniške storitve v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 1030/2011 z dne 20. 2. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odvetnici A.A. priznala potrebne izdatke in nagrado v višini 8.069,31 EUR, v presežku pa zahtevek zavrnila kot neutemeljen (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da bo ta znesek izplačan po pravnomočnosti tega sklepa. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila odvetnica z odločbo Bpp 1030/2011 z dne 13. 6. 2011 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (BPP) prosilcu B.B., v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, od 18. 5. 2011 dalje. Dne 12. 2. 2014 je odvetnica pravočasno priglasila stroške svetovanja in zastopanja v skupni višini 15.903,50 EUR ter predlogu predložila izpolnjeno napotnico Bpp 1030/2011 z dne 13. 6. 2011, dopis s stroškovnikom z dne 12. 2. 2014 ter listine, s katerimi je izkazala opravljene storitve, skupaj s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka z dne 5. 2. 2014, ki ga je odvetnica prejela 12. 2. 2014. Priložene listine dokazujejo, da je odvetnica prosilca zastopala v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, opr. št. K 55130/2010, zaradi storitve več kot 5 kaznivih dejanj, ki se zaključil z izdajo sklepa o ustavitvi z dne 5. 2. 2014. Sodni postopek se je pričel leta 2007, zato je bilo za določitev nagrade in izdatkov za storitve odvetnika, skladno z določbo 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) treba uporabiti Odvetniško tarifo (OT, Uradni list RS, št. 67/2003), v preostalem pa je bilo treba uporabiti veljavna določilo ZOdvT, kar izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, I U 57/2011 z dne 29. 11. 2011. 2. Odvetnici je bila priznana nagrada v višini 14.410 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša skupaj 6.614,19 EUR oziroma skupaj z 22% DDV na odvetniške storitve 8.069,31 EUR. Ostale priglašene stroške po posameznih predpostavkah nad odmerjenimi, je kot neutemeljene, kar izhaja iz zelo pregledne obrazložitve pri vsaki posamezni odmerjeni predpostavki nagrade oziroma potrebnih izdatkov, zavrnila kot neutemeljene. Priglašeno postavko „pregled in študij obsežnega spisa“ v višini 1.000 točk je tožena stranka zavrnila v celoti, saj je to opravilo že zajeto v drugih postavkah zastopanja, zaradi česar odvetnica do posebnega plačila za študij spisa ni upravičena. Pri odmeri nagrade za narok je sodišče upoštevalo določilo tar. št. 10/8 OT, v zvezi s tar. št. 10/2 OT, glede na kateri se v primeru, ko traja obravnava več kot en dan, obračuna nagrada za prvi in zadnji narok, v konkretnem primeru po tar. št. 10/2 OT, medtem ko se za vse vmesne naroke zaračuna polovica tega zneska. Odvetnica je priglasila tudi 6 postavk za prošnjo za preložitev naroka, vsakokrat v višini 50 točk, kar je tožena stranka zavrnila, ker vsebinsko gledano takih prošenj ni mogoče šteti kot obrazloženih vlog v smislu tar. št. 8/12 OT, za katere je predvidena nagrada v višini 50 točk, temveč zgolj kot druge vloge v smislu tar. št. 8/13 OT, zato je bilo odvetnici za vsako posamezno prošnjo za preložitev naroka priznanih 30 točk, v presežku pa zahtevka po teh dveh postavkah zavrniti. Nadalje je odvetnica priglasila povišanje odvetniških storitev za 100% zaradi zagovora obdolženca zaradi več kot 5 kaznivih dejanj v višini 14.200 točk, sodišče pa je odvetnici po tej postavki priznalo nagrado v višini 4.305 točk, saj je pri tem potrebno upoštevati, da se povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniških storitev v smislu OT, temveč jih odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje in se zato kot takšne ne morejo poviševati.

3. Tožnica vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačnega sklepa o dejanskem stanju ter zmotne uporabe OT, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. V obrazložitvi tožbe obširno navaja, katere stroške je priglasila, skupaj 14.200 točk. Vsi stroški so bili povišani za 100%, zaradi zagovora obdolženega B.B. zaradi večih kaznivih dejanje in za 22% stopnjo DDV, kar je znašalo 15.903,50 EUR.

4. Ne strinja se z zavrnitvijo zahtevka in tožbo vlaga v delu, ki se nanaša na priglašeno nagrado 1.000 točk za pregled in študij spisa, v zvezi z nagrado za glavni obravnavi 9. 1. 2012 in 18. 10. 2013 in glede 100% zvišanja nagrade za zagovor obdolženega v delu, ki se nanaša na porabljeni čas med glavnimi obravnavami - urnino, in zapisane prošnje za preklic in preložitev glavnih obravnav.

5. Po oceni tožnice je tožena stranka kršila OT in sicer določilo tar. št. 39/2 OT oziroma tar. št. 40 OT, ker tožnici ni priznala nagrade za pregled in študij obsežnega spisa K 55130/2010, tar. št. 10/7 OT, ker tožnici za glavni obravnavi 9. 1. 2012 in 18. 10. 2013 ni priznala nagrade po 250 točk, saj sta se obe obravnavi začeli znova in določila člena 7 in 8 OT, ko je bilo tožnici priznano 100% povišanje samo za storitve iz tarifnega dela OT, torej samo za glavne obravnave, ne pa za porabljeni čas na narokih.

6. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, saj nima razlogov o tem, v katerih postavkah naj bi bilo zajeto opravilo pregled in študij obsežnega spisa. Razlogi izpodbijanega sklepa so nerazumljivi tudi v delu, kjer se navaja, da se za vse vmesne naroke (razen za prvi in zadnji narok) zaračuna polovica zneska iz tar. št. 10/2 OT, pri čemer je tožena stranka spregledala določilo tar. št. 10/7 OT, zato je napadeni sklep obremenjen s kršitvijo tar. št. 10 OT, hkrati pa tudi v nasprotju s predloženimi listinami, ki dokazujejo, da sta bili glavni obravnavi 9. 1. 2012 in 18. 10. 2013 začeti znova. Nejasni in nerazumljivi so tudi razlogi tožene stranke, ko je tožnici priznala 100% povišanje samo za storitve iz tarifnega dela OT, kar je v nasprotju s celotno OT, če posebej določbo 7. in 8. člena OT in v nasprotju z vsaj 30 letno sodno prakso sodišč po Sloveniji. Razlogi izpodbijanega sklepa so v tem delu neobrazloženi in pomanjkljivi. Kot zaključno tožeča stranka poudarja, da bi ji morala tožena stranka priznati nagrado v skupnem znesku 11.355 točk, povišano za 100%, je 22.710 točk x 0,459 je 10.423,89 EUR, povišano za 22% (2.293,26 EUR), kar je skupaj 12.717,15 EUR, razlika je torej 4.647,84 EUR.

7. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da se priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 12.717,15 EUR, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški oziroma podrejeno, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I . točki izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. Za pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT).

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da se je sodni postopek, v katerem je bila prosilcu odobrena BPP in za izvajanje BPP določena tožnica, pričel leta 2007, zato je bilo za določitev nagrade in izdatkov za storitve odvetnika, skladno z določbo 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), kot je pravilno ugotovila tožena stranka, treba uporabiti Odvetniško tarifo (OT, Uradni list RS, št. 67/2003), v preostalem pa je bilo treba uporabiti veljavna določilo ZOdvT.

12. V obravnavani zadevi je med strankama upravnega spora sporna odločitev, ki se nanaša na priglašene stroške za „pregled in študij obsežnega spisa“ Tožena stranka je to postavko zavrnila kot neutemeljeno, ker je po njenem mnenju zajeta v drugih postavkah zastopanja, s čimer se tožnica ne strinja. V tožbi se sklicuje na OT tar. št. 39/2, ki določa, da če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik za preglede spisov, listin in druge dokumentacije, za vsake začete pol ure 50 točk. Sodišče ugotavlja, da določbe V. poglavja OT ne utemeljujejo zaključka tožene stranke, da je v postavkah tega poglavja zajeto tudi opravilo pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedeno opravilo je v takem primeru zajeto v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/2. Navedeno pomeni, da je bila tožničina tožba v delu, ki se nanaša na pravilnost vrednotenja te postavke utemeljena, toliko bolj, ker je tožnica že ob priglasitvi stroškov pojasnila, da je šlo za obsežen pregled spisov-10 fasciklov.

13. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je sporna tudi odmera nagrade za glavni obravnavi dne 9. 1. 2012 in 18. 10. 2013, za kateri je tožena stranka tožnici priznala nagrado v višini 125 točk, od priglašenih 250, ter nagrado obračunala po tar. št. 10/8 v zvezi s tar. št. 10/2 OT. Tožnica zatrjuje, da bi tožena stranka morala nagrado obračunati po tar. št. 10/7, ki se uporabi, kadar se zaradi preložitve obravnava prične znova. Sodišče v zvezi z navedenim tožbenim ugovorom ugotavlja, da je odločitev o sporni nagradi odvisna od ugotovitve, ali sta navedeni obravnavi zaradi preložitve začeli znova, vendar zapisnika o glavni obravnavi z dne 9. 1. 2012 in 18. 10. 2013, ki sta priložena listinam upravnega spisa, ne potrjujeta tožničinega zatrjevanja, da sta se navedeni glavni obravnavi začeli znova.

14. Sporno med strankama pa je tudi zvišanje nagrade za 100 %, za porabljeni čas med glavnimi obravnavami-urnino. V zvezi s tožbenim ugovorom nepravilnega vrednotenja prošenj za preložitev naroka, sodišče pritrjuje toženi stranki, ki je te postavke ovrednotila po tar. št. 8/13 OT in ne po tar št. 8/12, na podlagi katere je stroške priglasila tožnica. Prav tako sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke, ki se nanaša na povišanje odvetniških storitev za 100%, na podlagi določbe drugega odstavka 8. člena OT, v katere tožena stranka ni zajela postavk porabljenega časa (urnin). Ta postavka namreč tudi po presoji sodišča ne predstavlja odvetniških storitev v smislu drugega odstavka 8. člena OT, zato je bilo treba tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilno vrednotenje odvetniške storitve v tem delu, zavrniti kot neutemeljen.

15. Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je tožena stranka v delu, ki se nanaša na uporabo OT tar. št. 39/2 napačno uporabila materialno pravo, zato je izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo. Tožena stranka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), bo zato morala ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava, v zadevi ponovno odločati.

K II. točki izreka:

16. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).