Jedro

Ker je zbor članov društva kot najvišji organ toženke z glasovanjem na zboru že izrazil svojo voljo glede vsebine izpodbijanih sklepov, bi vztrajanje na stališču, da bi moral tožnik še pred vložitvijo tožbe izpodbijati že sprejeto odločitev pred istim organom, tudi pomenilo večkratno odločanje zbora članov o istem vprašanju ter bi lahko občutno zamaknilo nastop dokončnosti sprejete odločitve. Zato je določbo 13. člena ZDru-1 treba razlagati na način, da je vsako odločitev organa oziroma zastopnika društva sicer možno izpodbijati s pritožbo, o kateri, če temeljni akt društva ne določa drugače, odloča zbor članov, ni pa treba izpodbijati odločitve, ki jo sprejme zbor članov kot najvišji organ društva. Odločitev zbora članov društva tako postane dokončna že z njenim sprejetjem in je tožnik zoper takšno odločitev v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 upravičen zahtevati sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nadaljnje odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka tožbo zavrglo, v točki II izreka pa zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Svojo odločitev je oprlo na drugi odstavek 14. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) in obrazložilo, da tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) ni izkazala, da bi zoper odločitev izrednega občnega zbora vložila pravno sredstvo. Posledično, ker je tožba vložena v nasprotju z določbami ZDru-1, tudi ni podana ena izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

2. Zoper zgoraj navedeno odločitev vlaga pritožbo tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče prve stopnje ne more sklicevati na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 861/2023 z dne 28. 11. 2023, saj slednji ni objavljen na uradni spletni strani Vrhovnega sodišča RS in ne predstavlja relevantnega vira sodne prakse, ker ni dostopen javnosti. Sodna praksa na področju razlage 13. in 14. člena ZDru-1 je sicer skopa, vendar je enovita in jasna. Iz sklepov VSL II Cp 2152/2001 in VSL II Cp 1569/2012 izhaja pomembno stališče, ki veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve. Peti odstavek 13. člena ZDru-1 je treba razlagati na način, da je vsako odločitev organa društva oziroma zastopnika društva, ne pa tudi odločitve zbora članov kot najvišjega organa društva, možno izpodbijati s pritožbo, o kateri, če temeljni akt ne določa drugače, odloča zbor članov. V konkretnem primeru statut tožene stranke (v nadaljevanju toženka) ne predvideva notranjega pravnega sredstva (pritožbe) zoper odločitev zbora članic (14. in 17. člen Statuta A. - v nadaljevanju Statut), zato je v tem primeru potrebno ugotoviti, da gre za dokončno odločitev zveze ter je sodno varstvo v tem primeru dopustno.

Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in toženki naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP. Je pa sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo (340. in 341. člen ZPP), ko je tožbo v obravnavani zadevi v skladu s 74. členom ZPP zavrglo.

5. V obravnavani zadevi iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik izpodbija sklepe oziroma odločitve, sprejete na izrednem občnem zboru članic toženke, ki je bil dne 18. 10. 2023 ter predlaga, da se nadomestijo z novimi tako, da se v A. sprejme nove članice.

6. Drži, da ZDru-1 pravico izpodbijati odločitve organov društva po sodni poti veže na pogoj dokončnosti sprejete odločitve. Pravica članov društva oziroma društev v okviru zveze društev (5. člen ZDru-1) do sodnega varstva se tako aktivira šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva znotraj društva. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 ima vsak član društva pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitev pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim aktom ali drugim splošnim aktom društva. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDru-1 pa izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1. Slednji določa, da če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

7. Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku odvzelo sodno varstvo, ker ni izkazal, da je pri toženki vložil pravno sredstvo zoper odločitve izrednega občnega zbora. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Statuta A. (v nadaljevanju Statut) in prvim odstavkom 1. člena Poslovnika zbora članic A. (v nadaljevanju Poslovnik) je zbor članic najvišji organ zveze, katerega naloga je med drugim tudi, da odloča o pritožbah na sklepe izvršilnega odbora in častnega razsodišča kot drugostopenjski organ in tudi, da odloča v primeru spora med klubi ali društvi kot drugostopenjski organ (7. in 9. alineja sedmega odstavka 14. člena Statuta). Zbor članic kot najvišji organ zveze je torej s Statutom določen kot drugostopenjski organ za reševanje pritožb zoper odločitve drugih (nižjih) organov društva skladno s petim odstavkom 13. člena ZDru-1. Vendar pa niti ZDru-1 niti Statut toženke ne predvidevata možnosti vložitve pravnega sredstva zoper odločitve njenega najvišjega organa - zbora članov društva ter tudi ne vprašanj glede postopka obravnavanja morebitnih pritožb zoper odločitve zbora članov društva.

8. Ker je zbor članov društva kot najvišji organ toženke z glasovanjem na zboru že izrazil svojo voljo glede vsebine izpodbijanih sklepov, bi vztrajanje na stališču, da bi moral tožnik še pred vložitvijo tožbe izpodbijati že sprejeto odločitev pred istim organom, tudi pomenilo večkratno odločanje zbora članov o istem vprašanju ter bi lahko občutno zamaknilo nastop dokončnosti sprejete odločitve. Zato je določbo 13. člena ZDru-1 treba razlagati na način, da je vsako odločitev organa oziroma zastopnika društva sicer možno izpodbijati s pritožbo, o kateri, če temeljni akt društva ne določa drugače, odloča zbor članov, ni pa treba izpodbijati odločitve, ki jo sprejme zbor članov kot najvišji organ društva. Odločitev zbora članov društva tako postane dokončna že z njenim sprejetjem in je tožnik zoper takšno odločitev v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 upravičen zahtevati sodno varstvo.1

9. Po obrazloženem je pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče v skladu z 3. točko 365. člena ZPP ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo tako v točki I, kot v točki II izreka, v kateri je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe ter zadevo vrnilo le-temu v nadaljnje meritorno odločanje.

10. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

1 Tako tudi sklep VSL II Cp 2152/2011 z dne 1. 2. 2012.