Jedro

Delovno sodišče ni pristojno, da izvršuje svoje odločitve izdane v kolektivnem sporu. Za izvršitev odločitev v kolektivnih sporih je pristojno redno sodišče in sicer okrajno sodišče na podlagi določil 5. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo sklep, s katerim je sklenilo, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o izvršilnem predlogu (I. točka izreka) ter, da se po pravnomočnosti tega sklepa vloga odstopi Okrajnemu sodišču v Cerknici (II. točka izreka).

Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka (8. točka, 14. točka, 15. točka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zavrne predlog predlagatelja oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da iz Poslovnega registra Republike Slovenije objavljenih na spletnih straneh AJPES izhaja, da je predlagatelj podružnica, ki nima pravne subjektivitete. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja pravna oseba (drugi odstavek 31. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Za obveznosti, ki nastanejo z delovanjem podružnic je odgovorna matična družba z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1). Sindikat A. - Sindikalna podružnica B., C. d.d. nima statusa pravne osebe in posledično ni sposobna biti stranka v sodnem postopku. Sindikat A. - Sindikalna podružnica B. ne more biti predlagatelj izvršbe v kolektivnem sporu, saj lahko predlaga izvršbo za obračun plače in izterjavo le posamezni upnik kot nosilec materialnih upravičenj. Tožeča stranka ni izkazala, da bi bilo na njo preneseno materialnopravno upravičenje. Predlagatelj ne more biti upnik, saj tudi če je označen v izvršilnem naslovu ne more biti nosilec materialnih pravic, odločitev sodišča ni izvršljiva. Delovno in socialno sodišče ni sodišče splošne pristojnosti zato ne more odstopiti zadeve izvršilnemu sodišču v odločanje. Izvršilni naslov ni primeren za izvršitev, saj v sodbi določen upnik nima pravice in pravdne sposobnosti biti stranka v postopku. Prav tako izrek sodbe ni izvršljiv. Tako bi moglo sodišče predlog za izvršbo takoj zavreči. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da je bil nasprotni udeleženec večkrat pozvan, da bi se dogovorili glede izvršitve predmetne sodbe. Predlagatelj glede ugovora pravne sposobnosti prilaga Statut sindikata B., iz katerega je razvidno, da so sindikalne podružnice pravne osebe. Številni delavci so se obrnili na predlagatelja za izterjavo, ker so bili v plačah nezakonito prikrajšani.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke, 14. točke in 15. točke 339. člena ZPP na katere se le pavšalno sklicuje pritožba.

Na podlagi določil 19. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem. - ZDSS-1) mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Delovno sodišče ni pristojno, da izvršuje svoje odločitve izdane v kolektivnim sporu. Za izvršitev odločitev v kolektivnih sporih je pristojno redno sodišče in sicer okrajno sodišče na podlagi določil 5. člena ZIZ. Pri tem tudi ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru nasprotnega udeleženca, da ker delovno sodišče ni sodišče splošne pristojnosti, ne more odstopiti zadeve izvršilnemu sodišču. Ker ima dolžnik oziroma nasprotni udeleženec sedež v D., je za odločanje o predlagani izvršbi pristojno Okrajno sodišče v Cerknici.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.