Jedro

Tožnica z neobrazloženimi trditvami, da je pričakovala kapitalski dobiček, da je bila to dobra motivacija za odkup delnic, da je nakup delnic opravila na podlagi člankov v medijih, da je toženka napačno ocenila njeno finančno nezmožnost, da tveganje ni bilo veliko in da ni imela namena plačati celotne kupnine, ne more uspeti. Tožnica s takim pavšalnim navajanjem ne more izpodbiti obrazloženih ugotovitev toženke, podkrepljenih z listinami in drugimi, prej navedenimi javno dostopnimi podatki, ter vzbuditi objektivnega dvoma v ugotovitve toženke, ki temeljijo na javno objavljenih podatkih.

Toženka ugotovitve o tem, da je tožnica vse od pridobitve 7.383 delnic oznake ABCR njihova imetnica v svojim imenu, a za račun A., kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni oprla zgolj na okoliščino enakih kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med A. in ostalimi delničarji, temveč je navedeno utemeljila tudi na podlagi drugih okoliščin, in sicer: čas začetka pridobivanja delnic oznake ABCR, cene, po kateri je tožnica pridobivala delnice, velikost pridobljenega deleža od A., prenos delnic na tožnico brez zavarovanj ob plačilu zgolj 5 % kupnine, zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja, nezmožnost financiranja preostale kupnine za delnice. Vsebina kupoprodajnih pogodb (kot npr. pogodbene določbe, po katerih je bil prenos delnic oznake ABCR na tožnico opravljen še pred kakršnimkoli plačilom, prvo plačilo pa je bilo dogovorjeno v višini le 5 % kupnine v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe ter zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez ustreznega zavarovanja ipd.) in njihova vsebinska enakost je bila namreč le ena od okoliščin, ki skupaj z ostalimi prej navedenimi okoliščinami še dodatno utemeljuje odločitev, da ima tožnica sporne delnice za račun A.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da družba A. od 28. 11. 2018 dalje brez objave prevzemne ponudbe dosega in presega prevzemni prag v ciljni družbi B., d. d., saj ima ob upoštevanju 1. in 2. točke prvega odstavka in četrtega odstavka 6. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) na dan izdaje odločbe 67,60 - odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi iz skupaj 78.250 delnic z oznako ABC, in sicer poleg A., ki je v svojem imenu in za svoj račun imetnik 11.502 delnic oznake ABCR, so še ostale družbe, navedene v 2. do 8. točki razdelka I izreka izpodbijane odločbe, med katerimi je tudi tožnica, v svojem imenu in za račun A. imetniki tam navedenih delnic oznake ABCR, zaradi česar je za družbo A. in posledično tudi za osebe, navedene v 2. do 8. točki razdelka I izreka izpodbijane odločbe, ki so imetniki delnic oznake ABCR v svojem imenu in za račun A., med katerimi je tudi tožnica, nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic in prepoved uresničevanja glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1 (I. točka izreka). V II. točki izreka izpodbijane odločbe je odločila, da se ciljni družbi B., d.d. z dnem dokončnosti te odločbe prepove uresničitev glasovalnih pravic tam navedenim osebam, med katerimi je tudi tožnica, in sicer do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1. V III. točki izreka izpodbijane odločbe je še odločila, da so tam navedene osebe, med drugim tudi tožnica, dolžne solidarno plačati takso za izdajo izpodbijane odločbe v višini 4.200 EUR.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka v predmetnem nadzornem postopku ugotavljala, kako je delničar A. pridobival delnice oznake ABCR in kakšne okoliščine so vodile do obstoječega stanja v delniški knjigi te ciljne družbe, ter posledično, ali je za A., ob upoštevanju izračuna glasovalnih pravic po 6. člena ZPre-1, nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe po prvem odstavku 12. člena ZPre-1. Poleg tega je preverila tudi okoliščine v zvezi s pridobitvijo delnic oznake ABCR s strani pravnih in fizičnih oseb, navedenih v 2. do 8. točki razdelka I izreka izpodbijane odločbe, med katerimi je tudi tožnica. Ugotavljala je, ali so te osebe delnice oznake ABCR pridobile v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem imenu in za račun družbe A. z namenom, da se A. izogne obveznosti objave prevzemne ponudbe po ZPre-1. 3. Toženka je najprej ugotovila, da se z delnicami oznake ABCR na organiziranem trgu ne trguje, se pa z njimi od 6. 3. 2017 dalje trguje v okviru MTF Ljubljanske borze (SI ENTER). Iz pregleda trgovanja v okviru SI ENTER izhaja, da so se cene delnice v obdobju od 1. 1. 2018 do 22. 3. 2019 gibale od 50,00 EUR v začetku leta 2018 do 110,00 EUR ob koncu pregledanega obdobja, pri čemer je bila najvišja cena, po kateri je bilo sklenjenih nekaj poslov, 135,00 EUR. Cena za delnice je v postopku dokapitalizacije B., d.d. v letu 2018 znašala 105,00 EUR, v letu 2017 pa 99,00 EUR. Iz notarskih zapisnikov skupščin delničarjev družbe B., d.d. od leta 2015 do 2018 izhaja, da B., d.d. v letih od 2015 dalje svojim delničarjem ni izplačala dividend. Toženka je napravila tudi pregled transakcij z delnico ABCR delničarja A. v obdobju od 1. 1. 2018 do dneva izdaje izpodbijane odločbe.

4. Toženka je vpogledala v transakcije tožnice z delnicami oznake ABCR od 1. 1. 2018 do dneva izdaje izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da je tožnica v obdobju od 14. 6. 2018 do vključno 7. 9. 2018 predvsem od fizičnih oseb pridobivala manjše količine delnic oznake ABCR, med 28. 11. 2018 in dnevom izdaje izpodbijane odločbe pa je sklenila tudi druge transakcije z delnicami oznake ABCR. 28. 11. 2018 je tožnica odkupila 7.743 delnic oznake ABCR od A., 13. 12. 2018 pa je manjšo količino delnic (360) prodala družbi C. Nato je 24. 6. 2019 odsvojila 3.757 delnic oznake ABCR, s čimer je postala imetnica 7.383 delnic B., d.d.. Toženka izpostavlja, da je delničar A. postal imetnik delnic B., d.d. 7. 6. 2018, le nekaj dni po tem datumu pa je delnice B., d.d. začela odkupovati tudi tožnica (prvi nakup 14. 6. 2018), in sicer v manjših količinah in predvsem od fizičnih oseb, daleč največji nakup delnic oznake ABCR pa je predstavljala pridobitev delnic od A. Tožnica pred 14. 6. 2018 ni bila delničarka B., d.d., čeprav je veliko trgovala z delnicami slovenskih izdajateljev. Toženka je namreč vpogledala tudi v trgovanje z vsemi delnicami, vpisanimi v centralni register pri KDD, za tožnico v obdobju od 1. 1. 2009 do 11. 4. 2019 in ugotovila, da je tožnica izvedla nekaj transakcij z delnicami.

5. Na podlagi izpisa prometa na tožničinem TRR je toženka ugotovila, da je tožnica pridobila delnice oznake ABCR pred nakupom od A. v povprečju po ceni 140,00 EUR za delnico. B., d.d. je oktobra 2017 v dokapitalizaciji ceno določila na 99,00 EUR za delnico, v letu 2018 pa je cena delnice ABCR v dokapitalizaciji znašala 105,00 EUR, iz trgovanja z delnicami ABCR na SI ENTER pa izhaja, da je tečaj te delnice na dan 1. 7. 2018 znašal 120,00 EUR. Te cene pa so bistveno nižje kot je v istem obdobju znašala cena, po kateri je delnice odkupovala tožnica. Toženka izpostavlja tudi, da tožnica to naložbo v delnice oznake ABCR vodi kot kratkoročno naložbo (torej naj bi jo do konca leta 2019 prodala), kar pomeni, da njeni odgovori o namenu nakupa teh delnic niso prepričljivi. Poleg tega pretekli rezultati B., d.d. ne izkazujejo rezultatov, ki bi obetali realizacijo takih kapitalskih dobičkov in dividendnih donosov, kot naj bi jih pričakovala tožnica, namen A. pa je bil, da bi na ta način lahko vplival na bodoče poslovanje hranilnice.

6. Toženka je vpogledala tudi v pogodbo med tožnico in A. z 28. 11. 2018 in ugotovila, da vsebuje pogodbeno določilo (člen III. pogodbe), po katerem se je kupec zavezal plačati 5 % kupnine, tj. 56.136,75 EUR v roku dveh mesecev od dneva podpisa pogodbe, preostanek 1.066.598,25 EUR pa v roku enega leta, šteto od dneva podpisa pogodbe, ter določilo, da če kupec ne plača preostanka kupnine, mora delnice izročiti prodajalcu nazaj, do tedaj plačana kupnina pa v celoti ostane prodajalcu. Prenos delnic na račun kupca je bil dogovorjen za dan 28. 11. 2018, kot je bil tudi izveden. Znesek prvega dela kupnine (5 %) je bil poravnan 19. 12. 2018. V zvezi s tem je toženka izpostavila očitno posebnost sklenjenega posla, in sicer, da je bil prenos delnic oznake ABCR na tožnico opravljen še pred kakršnimkoli plačilom, prvo plačilo je bilo dogovorjeno v višini vsega 5 % kupnine v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe, dokončno plačilo v višini kar 95 % kupnine pa šele čez eno leto, tj. do 28. 11. 2019. Iz delniške knjige tudi ni razvidno, da bi bila sočasno s prenosom delnic na tožnico vpisana npr. zastavna pravica v dobro prodajalca v primeru neplačila, kar bi bilo pričakovano v primeru skrbnega gospodarja. Taka oblika dogovora je bila po prepričanju toženke mogoča le v primeru, da je obstajal prikrit dogovor in da je bil prenos delnic ABCR zgolj navidezen.

7. Toženka je ugotavljala tudi finančno stanje tožnice in ugotovila, da tožnica do 28. 11. 2019 ni sposobna financirati preostanka kupnine za sporne delnice v višini cca 1,1 mio EUR. Tožničine navedbe, da naj bi za naložbo pridobila zainteresiranega investitorja, pa so pavšalne.

8. Tako je toženka zaključila, da je tožnica vse od pridobitve 7.383 delnic oznake ABCR njihova imetnica v svojem imenu, a za račun A. To je, kot rečeno, ugotovila na podlagi časa začetka pridobivanja delnic oznake ABCR, cene, po kateri je tožnica pridobivala delnice, velikosti pridobljenega deleža od A., prenosa delnic na tožnico brez zavarovanj ob plačilu zgolj 5 % kupnine, zamika plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja, nezmožnosti financiranja preostale kupnine za delnice in neprepričljivih pojasnil glede razlogov za nakup delnic in načina poplačila.

9. Tako je ocenila, da je šlo v tem primeru za transakcije, ki so bile izvedene le zato, da bi se pomagalo A. izogniti nezakonitemu stanju po Zakonu o bančništvu (ZBan-2) in ZPre-1, pri čemer je na podlagi navedenih okoliščin že od samega začetka transakcij z delnicami oznake ABCR obstajal upravičen dvom o namenu teh delničarjev, torej tudi tožnice, dejansko poravnati preostanek 95 % kupnine. Izpostavlja, da je bil vzorec izvedbe posla v vseh primerih enak – s pomočjo pravnega zastopnika A. Kot izhaja iz kupoprodajnih pogodb, je bila edina varovalka za prodajalca pogodbeno določilo, da bi morali kupci v primeru neplačila prodajalcu delnice v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo vrniti, kar pa predstavlja nezavarovano tveganje, saj bi bilo treba v primeru nevračila delnic sprožiti ustrezne sodne postopke. Taka pogodbena določila, tj. da se preknjiži tudi za več kot milijon EUR vrednosti delnic na kupca brez kakršnegakoli plačila in zavarovanja, da je plačilo zgolj 5 % kupnine dogovorjeno čez dva meseca po preknjižbi, preostalih 95 % kupnine pa celo čez eno leto, ni običajna poslovna praksa.

**Povzetek bistvenih navedb v tožbi, odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah**

10. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni povezana oseba s A. Glasovalne pravice ni uresničevala po navodilih A., niti ni obljubila, da bo delnice prodala nazaj A. Od prodaje delnic ABCR je pričakovala dobiček, saj je bilo v letih 2017 in 2018 za te delnice veliko zanimanja. Poudarja, da ni nič neobičajnega, da so pogodbe, ki so jih s A. podpisali še drugi investitorji, vsebinsko enake. Okoliščina podobnosti poslov ne pomeni, da so investitorji povezane osebe ali da delnice hranijo za račun A..

11. Navaja, da se je za nakup spornih delnic odločila z namenom doseči kapitalski dobiček. V času nakupa je bilo v medijih veliko objav, da se pripravlja prevzem B., d.d. V času pogajanj za nakup delnic v novembru 2018 je pred Banko Slovenije že tekel postopek za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v B., d.d., ki ga je sprožil A., kar pomeni, da je bilo razumno pričakovati, da se obeta prevzem B., d.d. 12. Meni, da cena za delnice ABCR ni bila pretirana. Ugotovitev toženke, da je bila delnica ABCR ob koncu leta tržno vredna 98,00 EUR, je napačna. Cena v SI ENTER in v dokapitalizaciji s tržno ceno ni povezana. Cena okoli 140,00 do 145,00 EUR za delnico za manjše količine delnic je bila v letu 2018 postavljena zato, ker so takrat vsi imetniki delnic vedeli, da se glede B., d.d. nekaj pripravlja. V tistem obdobju je tožnica tudi redno spremljala objave na ekonomskem portalu Bloomberg, iz katerih izhaja, da so se delnice bank v tujini v tistem času prodajale okoli knjigovodske vrednosti, malo pod ali celo nad to vrednostjo. Delnice ABCR so bile v letu 2017 knjigovodsko vredne 172,10 EUR. Napačno je izhajati iz podatkov za leto 2018, ki so bili objavljeni šele v letu 2019, ko so ekonomski kazalniki B., d.d. sicer slabši. V času odkupov delnic ABCR podatki za leto 2018 še niso bili na voljo. Tožnica je že od maja 2018 kupovala večje število delnic z namenom, da jih bo pri prevzemu dobro unovčila.

13. Tožnica navaja, da je pričakovala kapitalski dobiček in da je v primeru prevzemne ponudbe za B., d.d. pričakovala prodajo delnic med 160,00 in 170,00 EUR. Toženka je napačno ocenila razloge za odkup delnic ABCR. 3.757 delnic, ki jih je odkupila, preden je navezala stik s A., že po logiki ni kupila za račun A. Z razpolaganjem z delnicami ni bila v ničemer omejena in bi lahko delnice komurkoli prodala.

14. Tožnica tudi navaja, da je sposobna financirati nakup spornih delnic. Plačati je morala le 5 % kupnine, ugotavljanje sposobnosti plačila preostanka kupnine pa je brezpredmetno. Plačala je le 56.136,75 EUR in toliko je v tem poslu tudi tvegala, saj delnic, ki jih je odkupila od A., ne bi plačala in bi se v primeru nerealizacije prevzema te delnice preknjižile nazaj na A., zato tveganja ni bilo veliko. Toženka bi morala presojati finančno zmožnost tožnice le za plačilo 5 % kupnine, ne za vso kupnino, saj bi bilo sicer plačilo preostanka kupnine v prevzemni ponudbi garantirano s strani prodajalca z bančno garancijo. V najslabšem primeru bi tožnica izgubila 56.136,75 EUR, v primeru prevzema pa bi zaslužila 250.000 do 350.000 EUR. Toženka je tožničino ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude nezakonito omejila.

15. Tožnica nasprotuje tudi plačilu upravne takse. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi oziroma podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

16. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in odgovarja na tožbene navedbe, ki jih prereka. Dodaja, da sta dokazna predloga za zaslišanje tožničine zakonite zastopnice in priče prepozna, nepotrebna in nekonkretizirana. Vsebinska enakost pogodb je le ena od okoliščin, ki kaže, da ima tožnica delnice oznake ABCR za račun A. Špekulacije in nepreverjena pisanja v medijih nimajo dokazne vrednosti. Neprepričljiv je argument, da bi tožnica kupila tako velik paket delnic le na podlagi nekaj člankov v medijih in to po ceni, ki bistveno odstopa od katerekoli javno objavljene cene. Poleg tega tožnica ni predložila nobenega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je pred nakupom delnic opravila kakšno analizo, pridobila mnenje, opravila skrbni pregled v zvezi z nakupom spornih delnic.

17. Toženka navaja, da v postopku ni ugotavljala tržne vrednosti delnice B., d.d. Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke ni dopusten. Tožbene navedbe, da so se delnice bank v tujini prodajale okoli knjigovodske vrednosti, predstavljajo nova dejstva, poleg tega pa je primerjava knjigovodske vrednosti delnic tujih bank s ceno delnice B., d.d. za ta postopek nepomembna. Ti podatki namreč ne izkazujejo, da ni bila cena delnice oznake ABCR v višini 145,00 EUR bistveno višja od cene delnice oznake ABCR, kot je bila določena v dokapitalizacijskih postopkih B., d.d. v letih 2017 in 2018 oziroma na SI ENTER.

18. Dalje navaja, da je kot dokaz nedopustna tudi elektronska korespondenca z Deželno banko Slovenije, ker bi morala tožnica ta dokaz predložiti že pred izdajo izpodbijane odločbe. V zvezi s preučitvijo preteklega poslovanje B., d.d. toženka pojasnjuje, da je upoštevala daljše obdobje in da je bilo leto 2018 dodano le kot ponazoritev trenda poslovanja B., d.d. Imetništvo delnic ABCR za račun A. pa je ugotavljala na podlagi več okoliščin in sta način in časovnica pridobivanja le eni od teh. Navedbe tožnice, da ni imela namena plačati celotne kupnine, pomenijo nova dejstva, saj je tožnica v postopku pred toženko navajala, da naj bi preostali del kupnine zagotovila z novimi investicijskimi vložki. Argument, da je bil načrtovani znesek le 5 % kupnine, ker so pričakovali objavo prevzemne ponudbe, ni utemeljen in ne izkazuje, da tožnica nima delnic ABCR za račun A. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

19. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tudi stranki z interesom B., d. d., ki na tožbo ni odgovorila.

20. Toženka v prvi pripravljalni vlogi navaja, da je tožnica 18. 10. 2019 prenesla 7.383 delnic oznake ABCR na družbo A. in da zato od tega dne dalje ni več imetnica teh delnic. Glede na to tožnica nima več pravnega interesa za izpodbojno tožbo. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrže. 21. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je odstopila od kupoprodajne pogodbe z dne 28. 11. 2018 in A. vrnila 7.383 delnic oznake ABCR, zato od 18. 10. 2019 ni več imetnica teh delnic. Glede na to spreminja tožbo v ugotovitveno in pojasnjuje svoj pravni interes za tako tožbo. Navaja, da bo lahko izpodbijana odločba podlaga za sprožitev postopka zaradi prekrška, odločitev sodišča pa bo vplivala na odločanje sodišča o zakonitosti odredbe Banke Slovenije. Poleg tega je izpodbijana odločba vplivala na vrednost delnice ABCR na prostem trgu in na možnost tožnice, da delnice pod ugodnimi pogoji proda, ter tudi na njeno odločitev, da je delnice vrnila A. V primeru ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odločbe bo lahko vložila odškodninski zahtevek. Škoda ji je nastala tudi zaradi nesodelovanja na 36. skupščini B., d.d., saj so sklepi, sprejeti na tej skupščini, vplivali na ceno delnice, iz glasovanja pa je odstopilo tudi več pomembnih članov nadzornega sveta B., d.d., kar je tudi prispevalo k oblikovanju cene delnice. Taki vplivi na ceno delnic že sami po sebi predstavljajo neposreden poseg v tožničino pravno korist. Tožnica vztraja, da cena 145,00 EUR za delnico ni bila pretirana, kar izkazuje priloženi poziv D. z dne 10. 10. 2019. Predlaga, naj sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijane odločbe v I. in II. točki izreka, v III. točki izreka pa naj jo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

22. Toženka v drugi pripravljalni vlogi nasprotuje spremembi tožbe. Dejstvo, da bo prišlo do prenosa delnic oznake ABCR na A., je bilo tožnici znano že na dan vložitve tožbe, saj gre za okoliščine na njeni strani. Dopis D. z dne 10. 10. 2019 je nedopusten dokaz, poleg tega tudi ne dokazuje ničesar glede cene delnice oznake ABCR, po kateri naj bi se te kupovale novembra 2018. 23. Toženka v tretji pripravljalni vlogi pojasnjuje, zakaj meni, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.

**Odločanje po sodnici posameznici**

24. Sodišče je 20. 4. 2021 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranke postopka sestavi sodišča niso ugovarjale niti pisno pred glavno obravnavo, niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 20. 5. 2021. **Glede udeležbe strank na naroku za glavno obravnavo**

25. Naroka za glavno obravnavo 20. 5. 2021 so se udeležili pooblaščenec tožnice in pooblaščenca toženke, stranka z interesom pa kljub pravilnemu vabljenju ne. Stranki z interesom je bilo vabilo na glavno obravnavo, kot izhaja iz vročilnice v sodnem spisu, pravilno osebno vročeno 21. 4. 2021. **Pravni interes za ugotovitveno tožbo in dopustitev spremembe tožbe**

26. Tožnica je najprej vložila izpodbojno tožbo, nato pa zaradi okoliščine, da je po vloženi tožbi, 18. 10. 2019, prenesla 7.383 delnic oznake ABCR na družbo A. in da od tega dne dalje ni več imetnica teh delnic (kar je med strankami nesporno), spremenila tožbo v ugotovitveno. Toženka je spremembi tožbe nasprotovala in ugovarjala tožničinemu pravnemu interesu za ugotovitveno tožbo.

27. ZUS-1 v 6. točki 36. člena določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 28. Iz tega sledi, da je tožbo mogoče zavreči (le), če je očitno, da tožeča stranka nima pravnega interesa. Izpodbijana odločba pa po presoji sodišča posega v pravni položaj tožnice, saj določa, da je (med drugim tudi) za tožnico nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic (prvi odstavek 63. člena ZPre-1) in prepoved uresničevanja glasovalnih pravic, ter tudi tožnici nalaga solidarno plačilo upravne takse za izdajo izpodbijane odločbe. Tožnica je (med drugim) tudi navedla, da je lahko izpodbijana odločba podlaga za prekrškovni postopek, da bo odločitev sodišča o tožbi lahko podlaga za vložitev odškodninskega zahtevka, da ji je zaradi neizvrševanja pravic, ki izhajajo iz imetniška delnic, nastala škoda, z izpodbijano odločbo pa ji je naloženo tudi plačilo upravne takse, kar posega v njeno premoženje.

29. Glede na to po presoji sodišča tožnici prima facie ni mogoče odreči pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Poleg tega je sodišče tudi presodilo, da je dopustitev spremembe tožbe v obravnavanem primeru smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, zato je na naroku za glavno obravnavo dne 20. 5. 2021 na podlagi prvega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) dovolilo spremembo tožbe v ugotovitveno, o kateri je odločalo v tem upravnem sporu.

**Dokazni sklep**

30. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo kot dokaz vpogledalo in v soglasju s strankami štelo za prebrane vse listine v upravnem in sodnem spisu ter priloge sodnega spisa, in sicer: izpodbijana odločba (priloga A7 spisa), članek z naslovom „E. vstopa v lastništvo B., d.d.?“ (na spletni strani ... z dne 19. 4. 2018; priloga A4 spisa), članek z naslovom „V banko B., d.d. sklad A.“ (na spletni strani ... si z dne 25. 5. 2018; priloga A5 spisa), letno poročilo B., d.d. 2017 (priloga A6 spisa), poziv D. z dne 10. 10. 2019 (priloga A8 spisa), sklic 36. skupščine delničarjev B., d.d. z dne 26. 7. 2019 (priloga A9 spisa), vročilnica o vročitvi izpodbijane odločbe (priloga B1 spisa), izpis transakcij z delnico oznake ABCR z dne 18. 10. 2019 (priloga B2 spisa), izpis top 50 iz delniške knjige družbe B., d.d. na dan 18. 10. 2019 (priloga B3 spisa), sklep Upravnega sodišča RS I U 1367/2019-21 z dne 16. 4. 2020 (priloga B4 spisa), pooblastila (prilogi B5 in B6 spisa).

31. Sodišče je kljub ugovoru toženke dopustilo dokaz z vpogledom v poziv D. z dne 10. 10. 2019, saj iz njega izhaja, da je nastal po izdaji izpodbijane odločbe (6. 8. 2019) in po vložitvi tožbe (16. 8. 2019), kar pomeni, da ga tožnica že objektivno gledano v postopku pred toženko ni mogla predložiti in torej ne gre za prepozen dokaz.

32. Dokazne predloge za zaslišanje zakonite zastopnice – direktorice tožnice, priče A. A., s postavitvijo izvedenca ekonomske stroke ter z vpogledom v članek z naslovom „Od erotičnega kluba do B., d.d.“ (objavljen v časopisu ... dne 6. 7. 2018; priloga A2 spisa), v elektronsko korespondenco z Banko E. (priloga A1 spisa) in v seznam transakcij tožnice z delnicami ABCR v obdobju od začetka meseca maja 2018 dalje (priloga A3 spisa) je sodišče kot prepozne zavrnilo, ker niso dopustni, saj jih tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni predlagala. Po poteku roka za izjavo stranka namreč nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, o čemer je bila tožnica v pozivu toženke s 27. 5. 2019 tudi opozorjena (501. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov - ZTFI v zvezi z drugim odstavkom 555. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov - ZTFI-1). Tožnica navedenih dokazov ni uveljavljala v upravnem postopku in ni izkazala, da tega ni mogla storiti že v postopku pred upravnim organom (52. člen ZUS-1). V postopku sodnega varstva tožnica ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (511. člen ZTFI v zvezi z drugim odstavkom 555. člena ZTFI-1).

**K točki I. izreka**

33. Tožba ni utemeljena.

34. V zadevi je sporna odločitev, da družba A. od 28. 11. 2018 dalje brez objave prevzemne ponudbe dosega in presega prevzemni prag v ciljni družbi B., d. d., saj ima ob upoštevanju 1. in 2. točke prvega odstavka in četrtega odstavka 6. člena ZPre-1 na dan izdaje izpodbijane odločbe 67,60 - odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi iz skupaj 78.250 delnic z oznako ABC, in sicer poleg A., ki je v svojem imenu in za svoj račun imetnik 11.502 delnic oznake ABCR, so še ostale družbe, med katerimi je tudi tožnica, v svojem imenu in za račun A. imetniki delnic oznake ABCR, zaradi česar je za družbo A. in posledično (med drugim) tudi za tožnico, ki je imetnica delnic oznake ABCR v svojem imenu in za račun A., nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic in prepoved uresničevanja glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1, ter odločitev, da se ciljni družbi B., d. d. z dnem dokončnosti izpodbijane odločbe prepove uresničitev glasovalnih pravic osebam, med katerimi je tudi tožnica, in sicer do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1. 35. Po 8. točki prvega odstavka 3. člena ZPre-1 je prevzemnik vsaka oseba, ki da, namerava dati ali bi morala dati prevzemno ponudbo pod pogoji in na način, določen s tem zakonom. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZPre-1 je prevzem položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag. Če prevzemnik doseže prevzemni prag, je dolžan po določbi 12. člena ZPre-1 dati prevzemno ponudbo.

36. Ugotavljanje deleža glasovalnih pravic posamezne osebe v ciljni družbi je urejeno v 6. členu ZPre-1. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi za namen tega zakona upoštevajo glasovalne pravice, ki izhajajo iz: 1. vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je ta oseba v svojem imenu in za svoj račun; 2. vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je druga oseba v svojem imenu in za račun te osebe. Po četrtem odstavku 6. člena ZPre-1 se kot osnova za ugotavljanje deleža glasovalnih pravic upoštevajo: 1. glasovalne pravice iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice drugih delničarjev omejeno po tem ali drugem zakonu, in 2. glasovalne pravice na podlagi tistih delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe, katere delež se ugotavlja.

37. Po prvem odstavku 63. člena ZPre-1 prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu tega zakona upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler: 1. ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom ali 2. ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več ali 3. ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo.

38. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, odločitev toženke temelji na ugotovitvi, da so delničarji, med katerimi je tudi tožnica, delnice oznake ABCR pridobili v svojem imenu, a ne za svoj račun, temveč za račun družbe a., zaradi česar se na podlagi prej citirane 2. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1 glasovalne pravice v imetništvu teh delničarjev upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic v B., d.d. za družbo A. To pomeni, da je A. na dan izdaje izpodbijane odločbe imetnik 67,60-odstotnega deleža glasovalnih pravic v B., d.d. iz skupaj 78.250 delnic oznake ABCR, ta delež pa je pridobil, ne da bi dal prevzemno ponudbo. Zato je za takšno ravnanje nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic v ciljni družbi, opredeljena v 63. členu ZPre-1, dokler ne nastopijo pravna dejstva, na podlagi katerih sankcija preneha.

39. Glede tožnice je toženka ugotovila, da je vse od pridobitve 7.383 delnic oznake ABCR njihova imetnica v svojem imenu, a za račun A. To je zaključila na podlagi več okoliščin, kot npr.: čas začetka pridobivanja delnic oznake ABCR, cene, po kateri je tožnica pridobivala delnice, velikost pridobljenega deleža od A., prenos delnic na tožnico brez zavarovanj ob plačilu zgolj 5 % kupnine, zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja, nezmožnost financiranja preostale kupnine za delnice in neprepričljiva pojasnila glede razlogov za nakup delnic in načina poplačila.

40. Tožnica ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da spornih delnic ni hranila za račun A., da je opravila nakup predmetnih delnic na podlagi (nekaj) člankov v medijih in da je pričakovala, da bo s poslom dosegla kapitalski dobiček. Toženka je v izpodbijani odločbi konkretizirano obrazložila, na podlagi katerih okoliščin in zakaj šteje, da je tožnica imetnica spornih delnic v svojem imenu, a za račun A. Jasno in nedvoumno je pojasnila, da so bila v času nakupa spornih delnic pričakovanja o izplačilih dividend, pričakovane rasti cene delnic in realizacije kapitalskega dobička, ob upoštevanju pretekle politike izplačevanja dividend, poslovanja B., d.d. in nakupne cene za delnico ABCR v višini 145,00 EUR oziroma po povprečni ceni 140,00 EUR za delnico, nerealna. Glede na podatke o preteklem poslovanju B., d.d. v času nakupov delnic te ciljne družbe naložba ni obetala kapitalskega donosa. Poleg tega je tudi ugotovila, da tožnica sporno naložbo v delnice oznake ABCR vodi kot kratkoročno naložbo, tj. da gre za sredstva, ki jih ima namen držati v posesti manj kot eno leto. Vse navedeno je toženka podkrepila z javno dostopnimi podatki in listinskimi dokazi (letno poročilo B., d.d. za leto 2017, iz katerega celo izhaja, da je bil donos na kapital negativen, poslovni izid hranilnice pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja pa je znašal -3.086.000 EUR; notarski zapisniki skupščin delničarjev B., d.d. od leta 2015 do 2018, iz katerih izhaja, da B., d.d. v letih od 2015 dalje svojim delničarjem ni izplačala dividend; sklepi skupščin B., d.d.; transakcije z delnicami oznake ABCR na SI ENTER).

41. Glede na to po presoji sodišča tožnica zgolj na podlagi pisanj v medijih, na katera se sklicuje, ne more izpodbiti navedenih ugotovitev toženke iz izpodbijane odločbe. Kolikor tožnica navaja, da je toženka napačno izhajala iz podatkov za B., d.d. v letu 2018, ker je bilo letno poročilo za to leto objavljeno leta 2019, sodišče pripominja, da se toženka ni oprla samo na podatke glede poslovanja B., d.d. v letu 2018, temveč je upoštevala podatke od leta 2015 dalje, kar pomeni, da je ugotavljala preteklo poslovanje B., d.d. v daljšem obdobju, leto 2018 pa je bilo dodano kot ponazoritev trenda poslovanja B., d.d. in ne kot edino, na katerega bi toženka opirala ugotovitve glede preteklega poslovanja B., d.d. 42. Toženka se je opredelila tudi do tožničinega finančnega stanja, njenih rezultatov poslovanja v zadnjih letih, podatkov o poslovanju, zadolženosti, sposobnosti financiranja nakupa delnic oznake ABCR, ter se pri tem oprla na letna poročila, objavljena na AJPES, bilance stanja, nerevidirane računovodske izkaze. Teh ugotovitev, kot jih je toženka ugotovila na podlagi navedenih javno dostopnih podatkov, tožnica konkretizirano ne izpodbija. Prav tako ne navaja, da so javno dostopni podatki napačni, oziroma da naj bi iz listin, na katere se sklicuje toženka, izhajale morebitne drugačne ugotovitve, kot jih je toženka navedla v izpodbijani odločbi. Zato tožnica s pavšalnimi navedbami, da naj bi toženka napačno ocenila njeno finančno zmožnost, ne more uspeti.

43. Glede na to tožnica z neobrazloženimi trditvami, da je pričakovala kapitalski dobiček, da je bila to dobra motivacija za odkup delnic, da je nakup delnic opravila na podlagi člankov v medijih, da je toženka napačno ocenila njeno finančno nezmožnost, da tveganje ni bilo veliko in da ni imela namena plačati celotne kupnine, ne more uspeti. Tožnica s takim pavšalnim navajanjem ne more izpodbiti obrazloženih ugotovitev toženke, podkrepljenih z listinami in drugimi, prej navedenimi javno dostopnimi podatki, ter vzbuditi objektivnega dvoma v ugotovitve toženke, ki, kot rečeno, temeljijo na javno objavljenih podatkih. Poleg tega je tožnica v postopku pred toženko zatrjevala, da naj bi preostanek kupnine zagotovila z novimi investicijskimi vložki, zato tožbene navedbe o tem, da ni imela namena plačati celotne kupnine in da je zato ugotavljanje toženke o nezmožnosti plačila celotne kupnine za sporne delnice brezpredmetno, pomenijo nova dejstva, ki niso dopustna (511. člen ZTFI v zvezi z drugim odstavkom 555. člena ZTFI-1). Tožničina trditev, da je bil načrtovani znesek za nakup delnic ABCR od A. le 5 % kupnine, ker je pričakovala objavo prevzemne ponudbe, pa pomeni zgolj pavšalno navedbo, ki v ničemer ne izkazuje, da delnic ABCR nima za račun A. Iz istih razlogov je neutemeljena tudi navržena in nekonkretizirana tožbena navedba, da naj bi toženka nezakonito omejila tožničino pravico do svobodne gospodarske pobude.

44. Toženka je v nadzornem postopku preverjala tudi javne objave, vezane na ceno delnice oznake ABCR. Ugotovila je, da je cena za delnico v postopku dokapitalizacije B., d.d. v letu 2018 znašala 105,00 EUR, v letu 2017 pa 99,00 EUR, ter da je iz trgovanja z delnicami ABCR na SI ENTER razbrati, da je tečaj te delnice na dan 1. 7. 2018 znašal 120,00 EUR. Te cene pa so bistveno nižje, kot je v istem obdobju znašala cena, po kateri je delnice odkupila tožnica. Zato tožnica z nekonkretiziranimi navedbami, da nakupna cena za delnico oznake ABCR v višini 145,00 EUR ni bila pretirana in da toženka ni ugotovila prave tržne vrednosti, ne more uspešno izpodbiti jasnih navedb toženke glede ugotovljene cene delnice, ki so oprte na javno dostopne podatke o cenah delnic. Cene na SI ENTER in cene v dokapitalizacijah B., d. d. so namreč javno objavljene in znane cene, SI ENTER pa je po pojasnilih toženke MTF, tj. večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v 29. členu ZTFI-1. Poleg tega toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala tržne vrednosti delnice B., d.d., ampak je bil namen tega postopka preverjati resničnost navedb posameznega subjekta glede razlogov pridobivanja delnic oznake ABCR, okoliščin pogodbenega razmerja s A. in zmožnosti financiranja nakupa teh delnic. Toženka je torej v predmetnem nadzornem postopku ugotavljala ceno na podlagi javnih podatkov, ki so dostopni vsej zainteresirani javnosti, tožnica pa v postopku tudi ni priložila dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je na primer pred izvedbo spornega nakupa delnic opravila kakšno analizo vrednosti delnice oznake ABCR, pridobila mnenje oziroma opravila skrbni pregled glede ocenjene vrednosti cene teh delnic ipd. Priložen poziv D. z dne 10. 10. 2019 ne dokazuje ničesar glede cene delnice oznake ABCR, po kateri naj bi se te kupovale v relevantnem obdobju, tj. v mesecu novembru 2018, saj iz njega izhaja cena za delnico oznake ABCR, po kateri družba D., d. d. „v tem trenutku“, tj. v oktobru 2019 glede na datum, naveden v priloženem pozivu, kupuje te delnice. Zato tožnica s tem ne more izpodbiti zaključkov toženke glede cene delnice oznake ABCR v mesecu novembru 2018, ki temeljijo na podlagi javno dostopnih podatkov (cena delnice oznake ABCR v dokapitalizaciji B., d.d., cena delnice na SI ENTER).

45. Tožbene navedbe, da so se delnice bank v tujini v tistem času prodajale okoli knjigovodske vrednosti, predstavljajo nova dejstva, ki v postopku sodnega varstva niso dovoljena, saj jih tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni navajala (511. člen ZTFI v zvezi z drugim odstavkom 555. člena ZTFI-1). Poleg tega je primerjava knjigovodske vrednosti delnic tujih bank s ceno delnice B., d.d. za ta postopek tudi nerelevantna, saj v ničemer ne izkazuje, da ni bila cena delnice oznake ABCR v višini 145,00 EUR, po kateri je sporne delnice kupila tožnica, bistveno višja od cene delnice oznake ABCR, kot je bila določena v dokapitalizacijskih postopkih B., d.d. oziroma kot je bila dosežena cena te delnice na SI ENTER, kar so javno objavljeni uradni podatki o vrednosti te delnice.

46. Sodišče poudarja, da toženka ugotovitve o tem, da je tožnica vse od pridobitve 7.383 delnic oznake ABCR njihova imetnica v svojim imenu, a za račun A., kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni oprla zgolj na okoliščino enakih kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med A. in ostalimi delničarji, temveč je navedeno utemeljila tudi na podlagi drugih okoliščin, in sicer: čas začetka pridobivanja delnic oznake ABCR, cene, po kateri je tožnica pridobivala delnice, velikost pridobljenega deleža od A., prenos delnic na tožnico brez zavarovanj ob plačilu zgolj 5 % kupnine, zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja, nezmožnost financiranja preostale kupnine za delnice. Vsebina kupoprodajnih pogodb (kot npr. pogodbene določbe, po katerih je bil prenos delnic oznake ABCR na tožnico opravljen še pred kakršnimkoli plačilom, prvo plačilo pa je bilo dogovorjeno v višini le 5 % kupnine v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe ter zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez ustreznega zavarovanja ipd.) in njihova vsebinska enakost je bila namreč le ena od okoliščin, ki skupaj z ostalimi prej navedenimi okoliščinami še dodatno utemeljuje odločitev, da ima tožnica sporne delnice za račun A. 47. Tožbene trditve o tem, da tožnica ni povezana oseba s A. so pravno nepomembne za odločitev v tej zadevi, saj toženka v predmetnem postopku ni ugotavljala usklajenega delovanja A. in ostalih oseb po 8. členu ZPre-1, ampak je ugotavljala delež glasovalnih pravic družbe A. v B., d. d. skladno z 2. točko prvega odstavka in četrtim odstavkom 6. člena ZPre-1. 48. Ker je sodišče glede na vse obrazloženo presodilo, da je tožba neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K točki II. izreka**

49. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Prvi odstavek 185. člena ZPP določa: „Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.“